Močan glas za brezplačno popravilo

Močan glas za brezplačno popravilo

Kateri so trenutno največji izzivi za neodvisno trgovino z deli v Avstriji?

Mislim, da je neodvisna trgovina z deli podobna mnogim drugim, ki so dejavni v sektorju mobilnosti, saj je v fazi preobrazbe. Pripraviti se moramo na večje sožitje različnih pogonskih konceptov. Hkrati se vozila vse bolj razvijajo v vozne, omrežne podatkovne centre, ne glede na koncept pogona, kar pomeni, da postajajo teme podatkov in digitalizacije vse bolj pomembne. Trg mobilnosti prihodnosti prinaša številne priložnosti za neodvisni trg popravil, a tudi tveganja – predvsem vse bolj opazen trend proizvajalcev vozil k izolaciji trga. Boj proti temu trendu je največji izziv.

Kako lahko Združenje neodvisnih trgovcev z rezervnimi deli podpira svoje člane?

VFT je bil ustanovljen pred več kot 30 leti kot združenje neodvisnih trgovcev z avtomobilskimi deli in se je od takrat postopoma odprl članom iz drugih tržnih segmentov. Naši člani danes vključujejo tudi proizvajalce poprodajnih delov za vozila, neodvisne delavnice in neodvisne avtomobilske IT in ponudnike podatkov. Tipične velikosti podjetij segajo od lokalno delujočih malih podjetij do srednje velikih podjetij, ki delujejo na nacionalni ali čezmejni ravni. Že iz tega lahko vidite: neodvisni trg popravil je zelo razdrobljen in ustvarja visoko stopnjo konkurence na trgu popravil vozil. Če pa neodvisni servisni sektor primerjate z njegovim dvojnikom, tj. mrežami dobro organiziranih, globalno aktivnih avtomobilskih podjetij, se tudi razdrobljenost neodvisnega servisnega sektorja izkaže za šibko točko. Tu začne VFT svoje delo. Kot interesna skupina za neodvisni sektor popravil se zavzemamo za poštene pogoje v konkurenci na trgu poprodajnih avtomobilov. Zato imajo naše akcije in akcije en osrednji cilj: ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev, torej enakih izhodiščnih pogojev za mreže proizvajalcev in neodvisna podjetja.

Kaj s tem mislim: če želim biti uspešen s svojim podjetjem, moram narediti nekaj boljšega od svojih konkurentov – pa naj bo to na področju kakovosti storitev, storitev za stranke ali stroškov ali cene. Učinkovita konkurenca je torej z vidika potrošnika izjemno pomembna. Konkurenca pa lahko deluje le, če imam jaz kot neodvisno podjetje enake splošne pogoje kot podjetje, ki je odvisno od svojega proizvajalca vozil. Dober primer je Uredba o skupinskih izjemah za motorna vozila, ki je v veljavi že več kot deset let in smo se skupaj z evropskimi partnerskimi združenji zavzemali za njeno uvedbo. Je eden bistvenih temeljev, ki naj bi zagotovil pošteno konkurenco med ponudbami proizvajalcev vozil in ponudbami neodvisnega servisnega sektorja. GVO motornih vozil je prav tako pomemben za številna neodvisna podjetja z njihovimi tisoči zaposlenih kot za njihove desetine milijonov strank. Glede na to je podaljšanje BER za motorna vozila za pet let do leta 2028, ki ga je napovedala Evropska komisija, v osnovi pozitivno. Vendar se kot VFT zavzemamo za prilagajanje spremljajočih predpisov trenutnemu stanju tehnologije (ključna beseda: dostopnost podatkov), kot tudi določenim razvojem na trgu, ki je v nasprotju z idejo o GSO motornih vozil (ključna beseda: monopolni deli, ki jih prodajajo samo proizvajalci vozil prek lastnih omrežij). Poleg tega je po našem mnenju potrebno zaostriti tudi predpise o veljavnosti proizvajalčeve garancije za vzdrževanje in servis v skladu s specifikacijami proizvajalca.

Kakšne cilje ste si zastavili kot predsednik VFT?

Uspeh mi je pomemben. Za VFT sem uspešen, ko mi skupaj s sodelavci v upravi, našimi člani, partnerji in njihovimi strankami uspe dati glas, ki se sliši. Glas neodvisnega trga popravil, ki pravi: Smo pomembni igralci na trgu in veliko nas je. S svojim delom plačujemo davke in ustvarjamo ter ohranjamo delovna mesta. Prav tako se ne ustrašimo novih izzivov. Toda tisto, kar želimo, so pošteni okvirni pogoji. V preteklih štirih letih je Walter Birner kot predsednik dal pomemben zagon sektorju neodvisnih servisov, vključno z odpiranjem VFT novim tržnim segmentom, in uspešno sprožil veliko stvari, na katerih lahko zdaj nadgrajujem s svojimi sodelavci. Z vidika združenja želim VFT skupaj s svojo ekipo upravnega odbora – to so Walter Birner, Thomas Hermanky, Klaus Hölbling, Jörg Neimcke, Georg Ringseis in Roland Zacha – ter našim generalnim sekretarjem – Wilfriedom Stöcklom – postaviti še širše in prepričati še več podjetij o pomembnosti tega projekta. Z vsakim novim partnerjem in vsakim osebno in vsebinsko zavzetim članom postajamo močnejši – s tem pa tudi naš glas glasnejši.

Kakšno je trenutno stanje v nabavnih verigah – v katerih segmentih so še težave s prenaročanjem?

Zelo drugačen. V mnogih segmentih oskrbovalne verige delujejo povsem nemoteno. So pa tudi posamezna področja, kjer temu še ni povsem tako. Velika prednost neodvisnega trgovanja z deli in neodvisnih delavnic je bila vedno njihova prilagodljivost in odpornost. Koristi nam tudi dobro sodelovanje s proizvajalci delov.

V kolikšni meri je dostop do podatkov o proizvajalcu, potrebnih za popravila in servisiranje, trenutno omejen za neodvisna podjetja?

Elektronsko nadgrajena vozila postajajo vse bolj pomembna tudi za trg neodvisnih popravil. Konec koncev je vsak drugi avto, starejši od štirih let, servisiran, vzdrževan in popravljen na neodvisnem servisnem trgu. To pomeni, da postaja nezapletena, hitra in zanesljiva diagnostika vozil ter popolna razpoložljivost in dostop do podatkov o popravilih in vzdrževanju – kot tudi rezervnih delov – vedno bolj pomembna za učinkovito in gospodarno poslovanje. V praksi se neodvisne delavnice, neodvisni trgovci z deli, ponudniki avtomobilskih IT storitev in številni proizvajalci delov srečujejo s precejšnjimi ovirami. Vendar pa tehnični napredek pogosto služi kot sredstvo za omejevanje dostopa do tehničnih informacij; samo dva primera: vedno pogosteje vidimo aktivacijske kode OEM na delih vozil, ki so pritrjene na rezervne dele – običajno kot koda QR – in niso posredovane neodvisnim udeležencem na trgu. Če te kode QR na primer ne morejo prebrati diagnostične naprave različnih znamk, teh delov ni mogoče aktivirati prek teh naprav. Gre za poskus oteževanja ali celo onemogočanja vgradnje rezervnih delov s prostega trga. Ali pa vzemimo značilnosti vozila. Mreža proizvajalca lahko zlahka dostopa do funkcij namestitve in konfiguracije vozila. Te informacije na splošno niso na voljo neodvisnim udeležencem na trgu.

In to so bili le primeri statičnih podatkov o vozilih. Nič drugače ni pri dinamičnih podatkih o vozilu, torej tistih, ki nastanejo v realnem času z uporabo vozila. Edini, ki ima dostop do tega, je proizvajalec vozila. In se lahko povsem po lastni presoji odločijo, ali bodo podatke posredovali, komu, kdaj in v kakšni obliki jih bodo posredovali. Na tej podlagi konkurenca preprosto ne deluje.

Kako v prihodnje neodvisnim delavnicam omogočiti neomejen dostop do podatkov?

Zaželena evropska podatkovna zakonodaja tu določa osnovno usmeritev. Cilj zakona o podatkih je uporabnikom omogočiti večji nadzor nad njihovimi podatki. To pomeni, da bi morali imeti uporabniki možnost dostopa do podatkov, ki jih ustvarijo z uporabo izdelkov ali povezanih storitev. Hkrati bi morali imeti uporabniki tudi možnost, da te pravice dostopa do podatkov prenesejo na tretjega ponudnika po lastni izbiri. Uporabnik v smislu zakona o podatkih je oseba ali podjetje, ki ima v lasti, zakupu ali najemu izdelek ali uporablja storitev. Pomemben učinek: To bi na primer ustvarilo osnovo za uporabnike, ki bi se lahko neodvisno od proizvajalca izdelka svobodno odločali o izbiri ponudnikov (digitalnih) popravil ali vzdrževanja.

Uporabniki pa ne bi imeli nobene od novih pravic, če bi bil dostop do njihovih podatkov otežen. Zato so proizvajalci izdelkov ali ponudniki storitev dolžni zagotoviti preglednost in lahko dostopnost podatkov. Hkrati so proizvajalci in ponudniki omejeni tudi glede spremljanja aktivnosti uporabnika ali tretjih oseb. Predlog zakona o podatkih, predstavljen lani, je pomemben prvi korak za močno evropsko podatkovno gospodarstvo, ki postavlja uporabnika v središče. Z vidika prostega trga vozil je gotovo tudi nekaj: samo splošni zakon o podatkih ni dovolj. Trenutno imajo privilegiran dostop do podatkov le proizvajalci vozil zaradi tehnične zasnove sistemov, vgrajenih v vozila. To daje proizvajalcem vozil prevladujoč položaj in konkurenčno prednost – z ustreznimi negativnimi posledicami: evropski potrošniki in podjetja so prikrajšani za večjo izbiro inovativnih in cenovno dostopnih storitev mobilnosti in naknadnega opremljanja. Zato sektor vozil potrebuje sektorsko zakonodajo. Komisija EU – in zlasti Avstrija – mora zdaj nujno ukrepati.

Kateri ukrepi bi po vašem mnenju lahko zagotovili preživetje samostojnih podjetij v prihodnosti?

Vsi ukrepi, ki prispevajo k pošteni konkurenci na trgu poprodajnih avtomobilov. Poštena konkurenca pomeni: enake izhodiščne pogoje za mreže proizvajalcev in neodvisna podjetja. Omenjena so bila številna pomembna področja, kjer so potrebni ukrepi za ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev.

Po napovedih se bo obseg trgovanja z rezervnimi deli v naslednjih desetih letih zmanjšal – koliko pričakujete?

Na našem zadnjem VFT industrijskem srečanju, ki je potekalo konec januarja, smo skupaj z udeleženci obravnavali prav ta vprašanja. Poslovodsko svetovalno podjetje Roland Berger je v nedavni študiji navedlo številke o tem in nam jih predstavilo: V bistvu je mogoče domnevati, da je potreba po »tradicionalnih« rezervnih delih za baterijska električna vozila v povprečju 30 odstotkov manjša kot za vozila z motorji z notranjim izgorevanjem. V prihodnjih letih pa bo le malo tega opazno na poprodajnem trgu. Z današnje perspektive bodo motorji z notranjim izgorevanjem delovali do poznih 40. let prejšnjega stoletja, vendar se bo delež električnih vozil postopoma povečeval. Leta 2040 naj bi se povpraševanje po rezervnih delih zmanjšalo za med 13 in 17 odstotkov. Pričakuje se, da bo ta padec delno omilila potreba po posebnih rezervnih delih za baterijska električna vozila. Ocena obsega vseevropskega trga leta 2040 za tovrstne dele – predvsem pogonske baterije, elektromotorje in močnostno elektroniko – znaša do sedem milijard evrov.

Kakšni politični okvirni pogoji bi bili po vašem mnenju zaželeni za zagotovitev proste trgovine z deli v prihodnosti?

Delujemo na notranjem evropskem trgu. Zato je okvir ekonomske politike v EU ključen. Ena od trenutnih gospodarskih prioritet Evropske komisije je odprava neenakosti. Cilj po mojem mnenju ustreza. Kaj hočem? Da se ta cilj bolj dosledno zasleduje.

Ali se letos obetajo kakšni datumi za odločitve, ki bodo vplivale na prihodnost trgovine z deli v Avstriji in EU?

Tudi tu imajo EU in njene institucije – predvsem pa Komisija – pomembno vlogo. Do naslednjih evropskih volitev pa ni dolgo. To je načrtovano za pomlad 2024. Ko bo Evropska komisija določila obseg dela za to zakonodajno obdobje. Na primer, če bosta sektorski zakon o podatkih ali nova različica direktive o oblikovanju dejansko izpolnjeni, bomo priča odločitvam, ki bodo vplivale ne le na prihodnost neodvisne trgovine z deli, temveč celotnega sektorja neodvisnih popravil in s tem na koncu tudi na prihodnost uporabnikov vozil v Avstriji in Evropi.