Poraba goriva – vsa resnica

Poraba goriva – vsa resnica

Večini vozil, registriranih po 1. januarju 2021, še ni treba opraviti pregleda §57a, z izjemo tovornjakov, taksijev in vozil za nujne primere. Od januarja 2024 bodo morali letni »Pickerl« plačevati tudi vsi ostali. Novost je, da bodo morala od maja 2023 naprej testiralna podjetja v Avstriji (od maja 2022 pooblaščeni serviserji) odčitavati tudi podatke o dejanski porabi goriva, ki so shranjeni v vozilu pod kratico OBFCM (Onboard Fuel Consumption Monitoring). "Trenutno delamo na čim bolj preprosti razlagi glede tega, kaj OBFCM dejansko je in kako deluje," pravi Andreas Westermeyer, govornik pri Zveznem združenju avtomobilskih tehnologij. Trije koraki so: Priključite diagnostično napravo preko OBD priključka, odčitajte podatke o porabi in jih pošljite v centralno ocenjevalno bazo ZBD – končano. Rainer Wimmer, vodja avtomobilskih storitev in avtomobilske akademije pri Österreichischer Wirtschaftsverlag, pojasnjuje: "Delavnice lahko na primer enostavno zbirajo podatke prek digitalnega omrežja Workshop Net in jih pošljejo v ZBD. Baze ÖAMTC uporabljajo to omrežje, kot tudi več partnerskih podjetij EBV." Andreas Westermeyer dodaja: "V naših sporočilih podjetjem v zvezi z OBFCM bomo omenili vmesnik ZBD in se sklicevali na povezavo do Workshop Net. Obravnavali bomo tudi pravni okvir, tj. potrebne spremembe splošnih pogojev."

Dejstvo, da oblasti EU zdaj zahtevajo beleženje porabe goriva v dejanskih voznih razmerah, je neposredna posledica dizelskega škandala. V preteklosti so bile vrednosti porabe, določene na preskusni napravi, z nizom tehničnih ukrepov optimizirane do te mere, da je zakonodajalec prepoznal potrebo po ukrepanju. Zaključek: Evropska komisija danes zagotavlja preglednost s podatki OBFCM, navaja realno porabo za vsak posamezen model in tako omogoča neposredno primerljivost vozil med seboj. »Ta načeloma hvalevreden projekt pa vsebuje nekaj točk, ki presegajo načrtovani namen,« poudarja Andrej Prosenc, vodja tehnologije, testiranja in varnosti pri ÖAMTC. Zbere se bistveno več podatkov, kot jih je potrebno za primerjavo. »Identifikacijska številka vozila VIN se tudi zabeleži in posreduje pristojnim organom – ni nujno, da je tako,« pravi Prosenc in to potrdi. "ÖAMTC zato podpira načrt za pregleden in primerljiv prikaz povprečne porabe posameznih modelov vozil, vendar je strogo proti pripisovanju individualne porabe sledljivim podatkom o vozilu, kot je VIN," pojasnjuje Prosenc.

Zaradi varstva podatkov imajo potrošniki na splošno pravico ugovarjati prenosu podatkov, ki jih je mogoče osebno povezati z njimi. V praksi to pomeni, da je za podjetja, ki testirajo, potrebno več časa, saj morajo biti lastniki vozil obveščeni o tem, kaj se zgodi z njihovimi podatki. Če se s tem ne strinjate, lahko zavrnete posredovanje podatkov. »To pojasnilo je treba opraviti ob vsakem pregledu na novo,« pojasnjuje Andrej Prosenc. V praksi se vsi podatki posredujejo Agenciji EU za okolje, ki nato preveri informacije, ki jih posredujejo proizvajalci vozil. A na pomen teh podatkov je treba gledati kritično: »Ne upošteva pogojev, v katerih posamezna vozila obratujejo,« pojasnjuje Prosenc. Dejavniki, kot so nakladanje, delovanje prikolice, prometni zastoji, avtoceste, gorske ceste ali podnebne razlike, lahko močno vplivajo na vrednosti porabe.

Za vsa vozila:

• Kraftstoffverbrauch
• Zurückgelegte Strecke
• Kraftstoffdurchsatz des Motors
• Kraftstoffdurchsatz des Motors
• Kraftstoffdurchsatz des Fahrzeugs
• Fahrzeuggeschwindigkeit

Dodatno za priključne hibride:

• Kraftstoffverbrauch insgesamt im Betrieb bei Entladung
• Kraftstoffverbrauch insgesamt im vom Fahrer wählbaren Betrieb der Ladungserhöhung
• Zurückgelegte Strecke insgesamt im Betrieb bei Entladung bei abgeschaltetem Motor
• Zurückgelegte Strecke insgesamt im Betrieb bei Entladung bei eingeschaltetem Motor
• Zurückgelegte Strecke insgesamt im vom Fahrer wählbaren Betrieb der Ladungserhöhung
• Der Batterie zugeführte Netzenergie insgesamt