Znanje ščiti pred poškodbami motorja

Znanje ščiti pred poškodbami motorja

Dietmar Schmidt je tehnik, podjetnik in strasten voznik. Svoj enodružinski dom v Spodnji Avstriji je naredil energetsko neodvisen z visoko učinkovitim fotovoltaičnim sistemom, hranilnikom električne energije in toplotno črpalko ter s pridobljenim znanjem takoj ustanovil svetovalno podjetje. Kot globok strokovnjak za arhitekturo osebnih računalnikov ve, kako upravljati računalnike z bistveno manjšo močjo brez žrtvovanja zmogljivosti in je na tej podlagi razvil tudi poslovni model. Kot strasten terenec je tudi predsednik Jeep Club Austria. »Jezijo me lahko očitne pomanjkljive konstrukcije, načrtna zastarelost ali vse hujše izboljšave preverjenih tehničnih dosežkov,« pravi danes 60-letni izšolani mojster mehanik, ki je takrat končal tudi HTL na področju elektrotehnike.

Schmidt je kot lastnik 12 let stare seat altee z 1,8-litrskim motorjem TSI moral nekega dne zabeležiti občutno povečano porabo olja. S približno 120.000 kilometrov na uro se je poraba olja povečala na do 1,5 litra na 1000 prevoženih kilometrov. Schmidt je bil sicer zelo zadovoljen s svojo Alteo in je prišel zadevi do dna. Pomagal je razstaviti motor v delavnici prijatelja avtomehanika. Izkazalo se je, da so zgorevalne komore in ventili že močno karbonizirani, ker je motorno olje očitno prišlo v zgorevalno komoro. »Po natančnejšem pregledu smo odkrili, da je strgalni obroč za olje zamašen in olje ni moglo več pravilno odtekati,« pojasnjuje Schmidt. Kaj ga je pri tem kot izkušenega avtomobilskega tehnika še posebej jezilo: "Od leta 1930 so oljni strgalni obročki opremljeni s podolgovatimi režami, skozi katere lahko olje zlahka odteka. VW je očitno želel to izumiti na novo in je namesto tega naredil majhne luknje, ki se sčasoma zamašijo in tako blokirajo odtok olja." Schmidt je odkril tudi očitne tehnične neustreznosti pri pregledu krmilne verige in merjenju tlaka olja v oljni črpalki. "Tlak olja pri 5000 vrtljajih na minuto je znašal le 1,5 bara, v prostem teku pa le 0,5 bara – motor je praktično vedno deloval na spodnji meji." Zato ni bilo čudno, da izključno hidravlični napenjalec verige ni več mogel pravilno napeti verige krmiljenja, ki se je sčasoma podaljšala. To je pomenilo, da obstaja nevarnost, da členi verige kadar koli preskočijo, kar povzroči večjo poškodbo motorja.

Schmidt je imel zdaj dve možnosti: bodisi zamenjati motor - kar pa ne bi rešilo težav, ki so bile podlaga zasnove - ali zamenjati posamezne komponente z izboljšanimi rezervnimi deli. Po nekaj raziskavah je Schmidt našel popoln komplet za popravilo TSI iz Mahleja, ki ne vsebuje samo niza batov s tradicionalnimi in preverjenimi oljnimi strgalnimi obročki, ampak tudi zmogljivo krmilno verigo, ki se ne razteza, in močnejšo oljno črpalko, ki poveča tlak olja v prostem teku in ga dvigne na 5 barov pri 5000 vrtljajih na minuto. Po približno štirih urah dela so zamenjali vse komponente in ponovno sestavili motor. 35.000 kilometrov kasneje je Schmidt nadvse zadovoljen z rezultatom: "Popravilo me je stalo le okoli četrtine nadomestnega motorja. Od takrat se Seat vozi bolje kot kadarkoli prej in ne potrebuje niti kančka olja na 1000 kilometrov!"