Električni avtomobili? Ne z mano!
Glede na študijo proizvajalca rezervnih delov Meyle ena od petih delavnic pri načrtovanju ne upošteva e-mobilnosti.

Električni avtomobili? Ne z mano!
Neodvisne delavnice e-mobilnosti pripisujejo zelo različen pomen. Medtem ko se nekateri že pripravljajo na spremembo vzdrževalne dejavnosti v smeri električnih vozil, drugi niti ne razmišljajo o transformaciji avtomobilske industrije. To je rezultat reprezentativne študije, ki jo je hamburški proizvajalec rezervnih delov Meyle izvedel v sodelovanju z inštitutom za tržne raziskave Innofact AG med marcem in majem 2024. Anketiranih je bilo skupno 274 neodvisnih delavnic v Nemčiji, Avstriji in Švici o njihovih trenutnih in prihodnjih izzivih ter priložnostih. Študija je del platforme za dialog »Iam:Connect«, s katero bo Meyle leta 2024 tesneje sodelovala z industrijo.
Trenutno e-mobilnost za večino neodvisnih delavnic še ni poslovno pomembna tema: le trije odstotki že več kot polovico svoje prodaje ustvarijo z električnimi vozili. To se bo temeljito spremenilo v naslednjih desetih letih: nekaj manj kot vsaka druga delavnica (39 odstotkov) namerava v tem obdobju velik del prodaje ustvariti z električnimi avtomobili. To kaže, da se trend e-mobilnosti dogaja dolgoročno in ne tako hitro, kot je bilo prvotno napovedano. Vendar je tudi dejstvo: potreba po storitvah za električna vozila obstaja. Stranke z elektrificiranimi pogoni že redno obiskujejo samostojne delavnice. 40 odstotkov anketiranih je izjavilo, da imajo na dvorišču vsaj enkrat ali večkrat na teden električne avtomobile. Menjava pnevmatik je trenutno najpogostejša skrb (58 odstotkov), sledijo splošna popravila (49 odstotkov) in servis zavor (38 odstotkov).
Za popravilo električnih vozil je potrebna postopna kvalifikacija, ki se razlikuje med splošnimi deli, delom v breznapetostnem stanju in delom na visokonapetostnih sistemih pod napetostjo. Velika večina delavnic je opremljenih za izpolnjevanje trenutnega povpraševanja predvsem po splošnih popravilih: 78 odstotkov jih lahko sprejme električna vozila. Vendar le tretjina teh sme opravljati to splošno delo; nadaljnjih 25 odstotkov je usposobljenih za servisiranje v breznapetostnem stanju. Le vsaka peta delavnica sme dostopati do visokonapetostnega sistema in zamenjati komponente pod napetostjo. Glede na vse večji pomen električnih vozil za prodajo bo v naslednjih letih še vedno velika potreba po kvalifikacijah. Anketirane delavnice se tega zavedajo: ko gre za potrebo po programih nadaljnjega usposabljanja, jih 70 odstotkov navaja, da je usposabljanje na področju e-mobilnosti najpomembnejše za prihodnost. Eno od spoznanj študije je, da obstaja veliko delavnic, ki se bodo tudi v prihodnje osredotočale izključno na vzdrževanje motorjev z notranjim izgorevanjem: skoraj vsaka peta delavnica (19 odstotkov) načrtuje, da sploh ne bo prodajala električnih avtomobilov.
Digitalizacija je že zdavnaj prispela na neodvisni poprodajni trg. Integracija »interneta stvari« (IoT) v vozila in uporaba podatkov o vozilih v realnem času že določata številne nove lansiranje proizvajalcev originalne opreme. Neodvisne delavnice morajo zato prilagoditi svojo ponudbo storitev. Vzdrževanje in popravilo sistemov za pomoč pri vožnji je ocenjeno kot najbolj pomembno (83 odstotkov) za prihodnje delavnice. Tri četrtine vprašanih prav tako navaja, da bodo optimizacija programske opreme za povečanje zmogljivosti delavnice ter popravilo ali vzdrževanje informacijsko-razvedrilnih sistemov vozil zelo iskana vprašanja v prihodnosti. Tudi neodvisnim delavnicam se zdi vprašanje trajnosti vse pomembnejše: sumijo, da bo okolju prijazno odstranjevanje oziroma recikliranje avtomobilskih akumulatorjev druga najpomembnejša storitev (77 odstotkov) v delavnicah prihodnosti.
Neodvisne delavnice potrebujejo podporo, da bi lahko tudi v prihodnje nudile storitve. Zanašajo se predvsem na proizvajalce rezervnih delov: 64 odstotkov anketiranih jih je navedlo kot najpomembnejše partnerje. Tesno mu sledijo ponudniki programske opreme in diagnostičnih orodij (58 odstotkov) ter veletrgovci (52 odstotkov). Od proizvajalcev rezervnih delov si še posebej želijo dostop do diagnostičnih orodij in storitev popravil (65 odstotkov), zagotavljanje posebnega usposabljanja in certifikatov (65 odstotkov) ter spletne platforme za tehnično podporo (60 odstotkov). Poleg usposabljanja o električnih in hibridnih vozilih si delavnice (70 odstotkov) želijo usposabljanje o uporabi umetne inteligence (60 odstotkov) ter usposabljanje o novih storitvenih in komunikacijskih tehnologijah (58 odstotkov). "Potrebujemo natančno takšne vpoglede, da bi poznali izzive in boleče točke delavnic, da bi lahko ustrezno uskladili svojo ponudbo. Rezultati kažejo, da neodvisne delavnice potrebujejo rešitve, ki presegajo običajno proizvodnjo delov, da bi lahko držale korak v prihodnosti," pravi Michael Grimm, vodja inovacij pri Meyle AG.