Najboljše olje za stare motorje
Ko gre za izbiro pravega olja za stare motorje, velja le en moto: Nič sintetičnega!

Najboljše olje za stare motorje
Sintetična olja z nizko viskoznostjo na splošno niso primerna za motorje klasičnih avtomobilov. "Redko olje hitro doseže mesta, ki jih je težko namazati, kot so gredi nihajnih ročic, glave cilindrov ali ležaji odmičnih gredi," pojasnjuje Harry Hartkorn, vodja skupine za tehnologijo nanašanja pri Liqui Moly. Toda pri visokih temperaturah ni zadostnega mazanja, zlasti v ležajih motorne gredi in ojnic. Klasični avtomobili in celo starejši klasični avtomobili imajo motorje z drugačnimi materiali, tolerancami pri izdelavi in intervali menjave olja kot sodobni avtomobili.
Velika razlika med današnjimi olji za klasične avtomobile in tistimi iz preteklosti je njihov spekter delovanja. »Sodobna olja za starodobna vozila so bistveno boljša od prejšnjih, ker izpolnjujejo zahteve klasičnih motorjev in imajo lastnosti zaščite pred obrabo najnovejše tehnologije maziv,« pojasnjuje tehnološki strokovnjak Hartkorn. Nekoč kot danes so maziva pomembni elementi zasnove motorja. Mazanje je le eno izmed mnogih opravil. Olje mora toplotno razbremeniti motor, ga tesniti, zaščititi pred znaki obrabe in korozije ter zagotoviti delovanje motorja. Prejšnjih ni mogoče primerjati z zasnovami in obremenitvami današnjih enot. Ravno zato so olja po meri tako pomembna, da ne tvegate poškodb motorja.
Dietmar Schmid, aplikacijski inženir pri Liqui Moly, obrne kolesje nazaj pri konstrukciji motorja in mazivih: "Kaj je bilo takrat - malo ali nič dodatkov, čisto mineralna mazalna olja, ki se imenujejo nelegirana olja in so se bistveno razlikovala od kakovosti osnovnega olja in različnih razredov viskoznosti." V primerjavi s sodobnimi visokotehnološkimi olji so bila ta mazalna olja enostavne strukture in manj aditivov. Ker imajo klasična enostopenjska motorna olja precej nižjo pretočnost ali obnašanje pri spin-offu v primerjavi s sintetičnimi olji, ostanejo in se bolje oprimejo kovinskih površin ter zato nudijo bistveno boljšo zaščito pred obrabo.
Po besedah strokovnjaka za motorna olja Schmida je material, iz katerega so izdelani ležaji, ključnega pomena za izbiro maziva: "Ležaji iz bele pločevine so bili običajno nameščeni približno do druge svetovne vojne in žal ne prenesejo visokozmogljivih motornih olj, njihove lastnosti se sčasoma spremenijo in pride do poškodb ležajev." V vsakem primeru Schmid priporoča, da preverite, ali so bili med remontom motorja že nameščeni bronasti ležaji ali pa so še vedno prisotni ležaji iz bele pločevine. Nelegirana olja se v primerjavi z ležaji iz bele pločevine obnašajo nevtralno in nudijo dobro mazalno funkcijo. »Ta olja so v bistvu enostopenjska olja in nimajo lastnosti HD, zato tudi ne prenašajo umazanije,« pravi Schmid in dodaja: »Za starodobne in še posebej predvojne motorje ne smete preprosto izbrati na primer olja SAE 30. Ker so ta na voljo tudi kot HD olja, ki so prav tako neprimerna za ležaje iz bele pločevine kot maziva iz specifikacije API SC in višje kot tudi večstopenjska olja, Kot je na primer SAE 20W-50, pa se lahko za motorje s pločevinastimi ležaji uporabljajo olja s specifikacijami API SA in API SB.«
Pri motorjih brez oljnega filtra se morajo umazanija in odrgnine ločiti od olja in potopiti v oljno korito. HD olje, ki ima sposobnost prenašanja umazanije, bi omogočilo kroženje in tako pospešilo obrabo ležajev. Pri nelegiranih oljih ni tako: Da bi zagotovili zaščito pred obrabo, je v takšnih motorjih pomembno uporabljati nelegirano monogradno olje. Zato je treba pri menjavi olja staro olje izpustiti, ko je vroče, da se umazanija in odrgnine dobro izperejo.
Težko verjeti: stari motorji so še vedno morali imeti intervale menjave motornega olja na 1000 kilometrov. Zaradi razvoja aditivov za olje in vgradnje zračnih filtrov za boljše ločevanje umazanije in odrgnine od motornega olja ter uvedbe bronastih ležajev so se intervali menjave motornega olja približno potrojili. Z razvojem večrazrednih motornih olj HD je bilo mogoče voziti vse leto, v kombinaciji s vložkom oljnega filtra, ki je nadomestil režarski filter, pa so se hitro povečali tudi intervali menjave olja s 5.000 na 7.500 na več kot 10.000 kilometrov. »Motornega olja danes ne izbiramo več glede na viskoznostni razred, temveč je treba dosledno upoštevati navodila proizvajalca za uporabo,« razvoj v preteklih desetletjih oriše Schmid. (A. Tempelmayr)