Storitvena sramota
Servisi vozil rastejo kot pregovorne gobe po dežju. Žal je čedalje več črnih ovc z nepooblaščenimi servisi avtotehnikov.

Storitvena sramota
V zadnji spremembi trgovinskih predpisov je bila dodana točka, ki vsem trgovcem daje pravico do prevzema dela iz regulirane obrti do 15 % celotne proizvodnje. Na žalost veliko ljudi zlorablja to komercialno stransko pravico bencinskega servisa, servis vozil, zelo pogosto 100% deluje v urejeni obrti avtotehnikov. Posamezne dejavnosti so v gospodarskem pravu natančno določene in segajo od pranja avtomobila, pranja motorja, menjave motornega olja in filtrov do montaže in balansiranja pnevmatik. Zamenjava delovnih tekočin, pa tudi popravilo ostružkov s kančkom barve ali poliranjem je povsem sprejemljivo. Tudi varilni aparat v podjetju ali odstranjeni zavorni bobni in drugo so dokazi gospodarskih prekrškov. Pod nobenim pogojem niso dovoljene dejavnosti mojstrov za popravilo avtomobilov. To velja za vse dejavnosti, ki zahtevajo poglobljeno usposabljanje. »Navsezadnje,« pravi avtomobilski tehnik iz Gailtala in novoizvoljeni mojster koroškega avtomobilskega ceha Michael Schnabl, »za delavnice z motornimi vozili veljajo povsem drugačni delovni in okoljski predpisi kot za neodvisne servise za vozila.«
Servisni vlačilec
Michaela Schnabla moti predvsem to, da vedno obstajajo vlečne službe, ki poškodovano vozilo odpeljejo na servis in ne v delavnico, pooblaščeno z gospodarskim pravom. Nekoliko plitek postane tudi argument, da vlečna služba izpolnjuje le želje strank, saj so v njej tudi belgijska in nizozemska vozila. Vendar bi bilo vredno razmisliti o kakršni koli uslugi s strani avtovleke, saj lastno zavarovanje odgovornosti podjetja le stežka krije pokvarjene mehanike, ki delajo na strankinem vozilu v primeru notranjih poškodb.
Pokvarjeno podjetje
Gospodarska zbornica je nedavno na osrednjem Koroškem razkrila nelegalen avtoservis, v katerem je bilo zaposlenih okoli deset mehanikov. Gospodarska in finančna zakonodaja za operaterja jih bosta še dolgo držala na trnih. Kot so že poročali iz več delavnic, se povečuje število kupcev, ki so po neuspešnih poskusih popravila vozil pri serviserjih (servisih) ugotovili, da je elektronika na primer popravljena »na smrt«. Kakšna bo morebitna odgovornost, ostaja odprto vprašanje.
Zahtevana politika
Michael Schnabl vidi vlogo politike, »saj je samo ime te neodvisne trgovine za potrošnike zavajajoče. Od kupcev ni mogoče pričakovati, da bodo prepoznali pravilno gospodarskopravno razlikovanje. Skrajni čas je, da politiki odpravijo ali spremenijo zavajajoče ime 'servis motornih vozil'.«