Najslabši januar doslej

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am und aktualisiert am

Registracije novih avtomobilov v EU so januarja 2022 upadle za šest odstotkov.

Die Pkw-Neuzulassungen in der EU sind im Jänner 2022 um sechs Prozent gesunken.
Registracije novih avtomobilov v EU so januarja 2022 upadle za šest odstotkov.

Najslabši januar doslej

Pomanjkanje polprevodnikov še vedno močno drži avtomobilsko industrijo v primežu. In to je nepozabno, kar dokazujejo trenutne prodajne številke: januarja 2022 je bilo v EU registriranih manj novih vozil kot kadar koli prej! S 682.596 vozili je bila mesečna številka šest odstotkov pod prejšnjo rekordno nizko vrednostjo iz januarja 2021, kot je zdaj objavilo industrijsko združenje Acea. V primerjavi z januarjem 2020 gre celo za 29-odstotno znižanje, kot v analizi poudarjajo strokovnjaki EY. 

 

 

V Avstriji pa so se nove registracije povečale za 10,5 odstotka na 15.619 avtomobilov. Tudi na nekaterih vzhodnoevropskih trgih je prišlo do lepih rasti - še posebej močne so bile na Slovaškem in v Romuniji, kjer so se povečale za 72,6 oziroma 55,5 odstotka. 

Na večjih trgih EU v Italiji in Franciji pa je bilo registriranih skoraj petino manj novih vozil kot v istem mesecu lani. Svetla točka je bila Nemčija, kjer so registrirali 8,5 odstotka več novih avtomobilov. 

Poleg zelo različne razvitosti posameznih trgov velja izpostaviti predvsem eno: povpraševanja ne manjka, zato kriza na avtomobilskem trgu ni gospodarska kriza, ampak čisto posebna. 

»Povpraševanje ostaja veliko in knjige naročil so polne zaradi nakopičenih povpraševanj v zadnjih dveh letih – če bi proizvajalci lahko dobavili, bi lahko prodali bistveno več novih avtomobilov,« pojasnjuje Axel Preiss, vodja napredne proizvodnje in mobilnosti pri EY: »Težave v dobavni verigi, zlasti pomanjkanje polprevodnikov, so ogromne. Pravzaprav imamo opravka z zgodovinsko krizo.« Da so avtomobili dejansko »vroče iskani«, jasno dokazujeta tako veliko povpraševanje kot tudi rast cen rabljenih avtomobilov. 

Kriza čipov upočasnjuje tudi prodajni zagon na trgu elektrificiranih novih avtomobilov: prodaja električnih avtomobilov in priključnih hibridov je januarja na petih največjih trgih zahodne Evrope (Nemčija, Velika Britanija, Francija, Italija in Španija) narasla za 32 odstotkov. Za primerjavo: rast v celotnem prejšnjem letu je bila 74-odstotna. Avstrija je s 34-odstotnim povečanjem malenkost nad povprečjem prvih 5 trgov. 

Zagon rasti priključnih hibridov je bil še posebej upočasnjen: prodaja se je januarja povečala le za enajst odstotkov na petih največjih trgih, medtem ko se je prodaja povsem električnih avtomobilov povečala za 59 odstotkov. Podobno je v Avstriji, kjer je bilo okoli 17 odstotkov novih avtomobilov priključnih, 46 odstotkov pa povsem električnih avtomobilov.

V primerjavi večjih avtomobilskih proizvajalcev je januarja moral popustiti predvsem Stellantis. V primerjavi z letom prej so bili za 15,1 odstotka manj na novo registrirani avtomobili znamk Peugeot, Opel in Citroën. Hyundai je uspel znatno pridobiti z vozili svoje istoimenske znamke in Kia: tu se je število novih registracij povečalo za približno 28,7 odstotka.

Mimogrede, strokovnjak EY Preiss ne pričakuje izboljšanja za prvo polovico leta 2022, prav tako napoveduje v najboljšem primeru oklevajočo rast na nadaljevanju nizke ravni do konca leta. "Kriza čipov bo leta 2023 verjetno še vedno prevladujoča tema v avtomobilski industriji." Poleg trenutnega pomanjkanja čipov so po mnenju Preissa še drugi dejavniki, kot so geopolitične napetosti, visoka inflacija in visoka cena goriva.