Trg novih avtomobilov dosegel novo dno
Kriza na trgu novih avtomobilov se nadaljuje: februarja je sledil nadaljnji padec prodaje v Avstriji.

Trg novih avtomobilov dosegel novo dno

Krizi na trgu novih avtomobilov ni videti konca: februarja so se registracije novih avtomobilov v EU zmanjšale za sedem odstotkov v primerjavi z istim mesecem lani in dosegle novo rekordno nizko vrednost. V primerjavi s predpandemsko ravnjo (februar 2019) je upad celo za 30 odstotkov.
Večji trgi se v zadnjem času razvijajo različno – odvisno od tega, kako velik je bil padec v prejšnjem letu: medtem ko sta Nemčija in Španija na primer dosegli enomestno rast, so Francija, Italija, Poljska in Avstrija zabeležile dvomestne izgube. V Avstriji je bil upad glede na februar 2021 19-odstoten, glede na februar 2019 pa celo 32-odstoten.
Po besedah Axela Preissa, vodje napredne proizvodnje in mobilnosti pri EY, je bila februarska kriza s čipi odločilni dejavnik, ki je preprečil okrevanje: "Februar je bil v prvi vrsti pod vplivom trajajoče krize s čipi; pomembne komponente manjkajo že mesece, kar pomeni, da se proizvaja manj novih avtomobilov. Zdaj, konec februarja, se je situacija spet poslabšala zaradi ukrajinske krize. To zdaj močno vpliva tudi na industrijo dobaviteljev: nekateri Avstrijski dobavitelji so morali prekiniti svojo proizvodnjo zaradi nestabilnih dobavnih verig. Število novih registracij bo verjetno še naprej upadalo, da bi našli nove vire dobave.
Vprašljivo je tudi, ali se bo visoko povpraševanje nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih, pravi Preiss: "Naraščajoča inflacija in rekordno visoke cene goriva bi lahko negativno vplivale na povpraševanje po novih avtomobilih. Če bo gospodarstvo oslabelo - kar je glede na trenutne razmere povsem možno - bo to dodatno negativno vplivalo na povpraševanje."
Težave z dobavno verigo še naprej upočasnjujejo sicer cvetoči trg prodaje elektrificiranih novih avtomobilov, predvsem priključnih hibridov: prodaja električnih avtomobilov in priključnih hibridov se je februarja na petih največjih trgih zahodne Evrope (Nemčija, Velika Britanija, Francija, Italija in Španija) povečala za skupno 36 odstotkov; V celotnem prejšnjem letu je bila rast 74-odstotna. V Avstriji so se nove registracije elektrificiranih modelov povečale le za štiri odstotke.
Posebej upočasnjen je bil zagon rasti priključnih hibridov. Februarja se je prodaja na prvih 5 trgih povečala le za enajst odstotkov, v Avstriji pa je prodaja upadla celo za 15 odstotkov. Pri izključno električnih avtomobilih je bilo na prvih 5 trgih zabeleženo 67-odstotno povečanje – v Avstriji pa je bila rast le 15-odstotna.
"Prodaja električnih avtomobilov in hibridnih modelov bi lahko bila bistveno višja, če bi bila industrija sposobna doseči rezultate. V električnih avtomobilih je vgrajenih celo več čipov kot v običajnih avtomobilih, zato pomanjkanje čipov ta segment še posebej močno prizadene," ugotavlja Preiss.
Tržni delež elektrificiranih novih avtomobilov (električnih in priključnih hibridov skupaj) se je februarja v primerjavi z istim mesecem lani povečal s 13,0 na 18,8 odstotka na prvih 5 trgih, v Avstriji pa s 14,7 na 18,9 odstotka.
Največji tržni delež elektrificiranih novih avtomobilov med prvimi petimi trgi zahodne Evrope je imela Velika Britanija s 25,6 odstotka, sledila ji je Nemčija (24,9 odstotka).
Tudi pri povsem električnih avtomobilih je februarja s 17,7-odstotnim deležem prednjačila Velika Britanija, medtem ko so bili priključni hibridi najbolj priljubljeni v Nemčiji (tržni delež: 10,8 %). V Avstriji so dosegli 13,1-odstotni tržni delež (električni avtomobili) in 5,8-odstotni (priključni hibridi).