Vojna v Ukrajini je dolga leta obremenjevala avstrijsko gospodarstvo

Vojna v Ukrajini je dolga leta obremenjevala avstrijsko gospodarstvo

Avstrijski inštitut za ekonomske raziskave (Wifo) za leto 2022 pričakuje 3,9-odstotno rast BDP. Ta vrednost je bila napovedana že v spomladanski napovedi konec marca in je odstotno točko pod napovedjo, ki so jo ekonomski raziskovalci napovedali jeseni lani. In do leta 2026 bo upad na samo 1,4 odstotka. 

Zdaj predstavljena srednjeročna napoved kaže, da bodo učinki ukrajinske krize še dlje časa obremenjevali avstrijsko gospodarstvo. Vojna, ki jo vodi Rusija proti Ukrajini, bo gospodarsko rast v Avstriji zavirala do sredine desetletja.

Od leta 2022 do 2026 se bo rast BDP v povprečju upočasnila za pol odstotne točke. Namesto 2,6 odstotka na leto, kot so predvidevali novembra, se zdaj zdi realna le 2,1-odstotna letna realna rast. In to po tem, ko so bila prejšnja leta zaradi korone šibka in bi bilo pravzaprav pričakovati odboj, torej močno okrevanje.

Zdaj bo občutno šibkejši: Trenutna srednjeročna napoved pravi: »Glede na mednarodni razvoj bo rast BDP oslabela na srednjeročni trend rasti okoli 1½ % do leta 2026 (Ø 2022/2026 +2,1 % letno, Ø 2010/2019 +1,5 % letno).«

Kljub tej »izraziti oslabitvi« naraščajoče pomanjkanje delovne sile, ki ga povzročajo demografske spremembe, povzroča opazen upad brezposelnosti v predvidenem obdobju: po napovedi Wifo bo stopnja brezposelnosti dosegla raven pred krizo že leta 2022 in naj bi leta 2026 znašala 6 %.

Omikron val na Kitajskem in predvsem vojna v Ukrajini krepita in podaljšujeta močan dvig cen, ki ga na mednarodnih trgih opažamo že od leta 2021. Poganjajo ga predvsem strmo rastoče cene energije, surovin in vmesnih proizvodov ter znatno povečanje transportnih stroškov zaradi ozkih grl v zmogljivosti in posledičnih zamud pri dobavi. Po mnenju strokovnjakov Wifo se bodo potrošniške cene v Avstriji leta 2022 dvignile za skoraj 6 %, leta 2023 pa za 3¼ %. Vendar pa bo stopnja inflacije srednjeročno verjetno vsaj ¼ odstotne točke nad 2-odstotnim ciljem ECB.

Čeprav bo letos namenjena dodatna poraba za ublažitev izgube kupne moči zaradi visoke inflacije in za zagotovitev oskrbe beguncev iz Ukrajine, napoved deleža primanjkljaja za leto 2022 ostaja nespremenjena pri 2,4 % nominalnega BDP v primerjavi s srednjeročno oceno iz oktobra 2021 (vključno z davčno reformo). "To je posledica povečanja prihodkov, povezanega z inflacijo," je zapisano v napovedi. Do leta 2026 naj bi se delež proračunskega primanjkljaja znižal na 0,4 % BDP.