To je pravzaprav tisto, kar trenutno počne naša industrija

To je pravzaprav tisto, kar trenutno počne naša industrija

Obeti za svetovno gospodarstvo se še naprej slabšajo. Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad (IMF) sta že znižala napovedi svetovne rasti. Razlog: Poleg pandemije covida je zdaj dodatna kriza z vojno v Ukrajini, ki prav tako obremenjuje gospodarstvo. Kako pa gre avtomobilskim tehnikom? 

Po podatkih Svetovne banke bo svetovno gospodarstvo zaradi vojne v Ukrajini letos zraslo za skoraj eno odstotno točko manj od prvotnih pričakovanj. Predsednik Svetovne banke David Malpass je nedavno dejal, da se zdaj pričakuje 3,2-odstotno povečanje. Svetovna banka je pred tem predvidevala 4,1 odstotka.

Vodja IMF Kristalina Georgieva je že povzročila novo motnjo na zasedanju, preden je znižala svojo napoved s poudarjanjem, da je inflacija prvič po mnogih letih postala "jasna in sedanja nevarnost za številne države po svetu". "To je velik udarec za svetovno gospodarstvo," je dejal vodja IMF. Svetovno gospodarstvo je izgubilo zagon že pred ruskim napadom na Ukrajino. Januarja je IMF svetovno rast za leto 2022 ocenil na 4,4 odstotka. "Od takrat," pravi Georgieva, "so se obeti bistveno poslabšali." Njen glavni ekonomist Pierre-Olivier Gourinchas je zdaj poudaril: "Obeti za svetovno gospodarstvo so utrpeli resen neuspeh, predvsem zaradi ruske invazije na Ukrajino." IMF v svoji novi napovedi letos pričakuje le 3,6-odstotno svetovno rast. To je 0,8 odstotne točke manj, kot so predvidevali januarja. Za območje evra IMF pričakuje za 1,1 odstotne točke nižjo rast, in sicer 2,8 odstotka. 

Rusko gospodarstvo naj bi se po napovedih IMF letos skrčilo za 8,5 odstotka, kar je za 11,3 odstotne točke znižanje ocene glede na januar. Svetovna banka pričakuje še globljo recesijo. IMF za Ukrajino pričakuje dramatično recesijo - gospodarstvo naj bi se zaradi vojne skrčilo za 35 odstotkov. 

Stopnja inflacije naj bi ostala visoka dlje, kot se je predvidevalo, predvsem zaradi vojne. IMF letos v industrializiranih državah pričakuje 5,7-odstotno inflacijo, torej 1,8 odstotne točke več, kot so predvidevali januarja. V državah v vzponu in v razvoju naj bi stopnja inflacije v povprečju znašala 8,7 odstotka, kar je 2,8 odstotne točke več.

Medtem je KMU Research Austria objavil aktualno ekonomsko opazovanje trgovine in obrti, ki ga je izvedla avstrijska gospodarska zbornica. Avtomobilsko industrijo seveda zanima predvsem stanje med avtomobilskimi tehniki (tudi vulkanizerji).

In to kaže, da je industrija kot celota precej dobro prestala leto 2021. 47 odstotkov podjetij je poročalo o rasti prodaje za leto 2021 glede na leto 2020 – v povprečju za 15,7 odstotka. Pri 30 odstotkih podjetij je prodaja ostala na ravni predhodnega leta, 23 odstotkov pa je zabeležilo upad prodaje (povprečno za 9,2 odstotka).

V primerjavi s predhodnim letom je to v panogi povprečno povečalo nominalno prodajo za 4,0 odstotka. Razvoj je bil torej boljši kot leto prej. Za primerjavo, avstrijska skupna gospodarska proizvodnja (bruto domači proizvod) je nominalno zrasla močneje, in sicer za 6,3 odstotka.

65 odstotkov podjetij je v letu 2021 lahko ali moralo zvišati prodajne cene glede na leto 2020, niti enemu podjetju pa ni bilo treba znižati cen. V povprečju v panogi so se prodajne cene v letu 2021 zvišale za 3,6 odstotka. Skupne cene življenjskih potrebščin so se v letu 2021 zvišale za 2,8 % (stopnja inflacije). Ob upoštevanju spremembe prodajnih cen se je panožna prodaja količinsko povečala za 0,4 odstotka. Za primerjavo: realni bruto domači proizvod je bil za 4,5 odstotka višji kot leto prej.

Medtem je pridno vlagala tudi industrija. Leta 2021 je naložbe izvajalo 57 odstotkov podjetij. Med naložbami je bilo največ naložb v širitev (44 odstotkov), 41 odstotkov nadomestnih naložb in 15 odstotkov naložb v racionalizacijo.

V letu 2021 je bilo v povprečju investiranih okoli 4.100 evrov na zaposlenega, kar je 101 odstotek več kot leto prej (2.000 evrov), v katerem je seveda prišlo do kriznih upadov investicij. Od celotnih investicij je 2.700 evrov na zaposlenega šlo v gradbeništvo (2020: 900 evrov) in 1.400 evrov v druge investicije (oprema) (2020: 1.100 evrov).

32 odstotkov podjetij načrtuje naložbe v letu 2022. In kateri so največji izzivi za leto 2022? V tekočem letu 66 odstotkov podjetij pri svojem poslovanju prizadenejo težave z dobavitelji ali dobavno verigo, 59 odstotkov birokracija in administracija, 54 odstotkov podražitve surovin in materialov, 49 odstotkov podražitve energije, 48 odstotkov davki in dajatve, 42 odstotkov pomanjkanje kvalificiranih delavcev, 18 odstotkov cenovna konkurenca in 11 odstotkov pomanjkanje vajencev.

V prvem četrtletju 2022 je 11 odstotkov podjetij poslovno stanje ocenilo kot »dobro« (prejšnje leto: 2 %), 55 odstotkov kot »sezonsko« (prejšnje leto: 44 %) in 34 odstotkov podjetij kot »slabo« (prejšnje leto: 54 %). Po bilanci (delež podjetij z dobrimi minus slabimi ocenami) je podjetij s slabim poslovnim stanjem več kot podjetij za 23 odstotnih točk. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem je barometer razpoloženja padel, ugotavlja SME Research Austria.

24 odstotkov podjetij je poročalo o povečanju prodaje v prvem četrtletju 2022 v primerjavi s prvim četrtletjem 2021 (prejšnje leto: 5 %). 48 odstotkov jih ni zabeležilo sprememb (prejšnje leto: 33 %), 28 odstotkov pa je utrpelo upad prodaje (prejšnje leto: 62 %). Bilančno prevladujejo podjetja z upadom prodaje za 4 odstotne točke. Je pa stanje boljše kot v primerljivem četrtletju prejšnjega leta.

Prodajna pričakovanja za drugo četrtletje 2022 so dosledno previdna: 21 odstotkov podjetij pričakuje, da se bo prodaja v primerjavi z drugim četrtletjem 2021 povečala (v prejšnjem letu je bila 38 %), 56 odstotkov jih pričakuje, da ne bo sprememb, 23 odstotkov pa jih pričakuje padce (prejšnje leto: 27 %).

Gledano sicer prevladujejo pesimistične ocene za 2 odstotni točki, vendar je negativna bilanca pod ravnjo prejšnjega leta (takrat je znašala 11 odstotnih točk).

Za obdobje od aprila do junija 2022 namerava 21 odstotkov podjetij povečati število zaposlenih, 67 odstotkov jih želi število zaposlenih ohraniti vsaj nespremenjeno, 12 odstotkov pa jih načrtuje zmanjšanje števila zaposlenih. »V povprečju to pomeni načrtovano povečanje števila zaposlenih za 1,3 odstotka,« analizira SME Research Austria.