Tveganja in priložnosti sprememb

Tveganja in priložnosti sprememb

Povabilu na Oberbank Donau-Forum se je odzvalo 100 zainteresiranih. Govorce je predstavil vodja avtomobilskega grozda Florian Danmayr. Vsa predavanja so bila namenjena temu, s katerimi tehnologijami je mogoče upravljati preobrazbo v okolju prijazno, podnebno nevtralno mobilnost. Anna Grimm iz Fraunhoferjevega inštituta za sistemske in inovacijske raziskave ISI v Karlsruheju je s svojimi študijami, statistikami in napovedmi pokazala: Ene rešitve ni. "Konec motorja z notranjim izgorevanjem ni konkurenčna pomanjkljivost za evropsko avtomobilsko industrijo, temveč logična posledica odločitve, ki so jo avtomobilski proizvajalci že sprejeli. Dejstvo je, da so se proizvajalci originalne opreme v svojih strategijah že zavezali baterijsko-električnim pogonom."

V razpravi je bil izpostavljen socialni vidik. Električni avtomobili so trenutno še vedno dragi in za socialno ogrožene ljudi nedosegljivi. Obstaja tveganje, da bo pred postopno opustitvijo motorjev z notranjim zgorevanjem kupljenih veliko število bencinskih in dizelskih vozil, preden ne bodo več obstajala. Anna Grimm je prepričana: "Z novimi tehnologijami so proizvajalci avtomobilov vedno vstopali v višji razred, ker je treba amortizirati stroške razvoja. Do leta 2035 bodo proizvajalci avtomobilov ponudili več manjših in cenovno dostopnih modelov." S tem se je strinjal tudi Jürgen Rechberger, odgovoren za divizijo vodika pri AVL List GmbH. Vendar poudarja: "Poraba električne energije se bo do leta 2050 skoraj podvojila, če bomo razogljičili vse sektorje. V Avstriji ne bomo mogli proizvesti dovolj obnovljive energije in bomo zato še naprej odvisni od uvoza." Njegova vizija je, da bi industrija prešla na zeleni vodik. To je uporabno tudi pri prevozu blaga kot gorivo za letala, ladje in težke tovornjake, ki potujejo na dolge razdalje. Rechberger vidi malo potenciala v zasebnem prometu, ker so stroški za vodik previsoki. Izziv je tudi vprašanje distribucije: "Vodik bomo morali prenašati po kopnem po cevovodih, tako kot zemeljski plin in surovo nafto."

Franz Winkler iz HyCentA Research GmbH, centra za raziskave vodika na Univerzi za tehnologijo v Gradcu, se je prav tako zavzel za vodik. Poročal je o pilotnih projektih z avtobusi na vodik in gorivne celice v Beljaku in Gradcu, ki že poskusno obratujejo. Za Winklerja je to tehnologija prihodnosti, ki lahko ustavi podnebne spremembe: "Ni pomembno, kje uporabljamo vodik, glavno je, da ne proizvajamo CO2!" Pojasnil je tudi, da imajo baterijsko električna vozila v celotnem življenjskem ciklu slabšo bilanco CO2 kot vozila s pogonom na gorivne celice: "Študija inštituta Fraunhofer je prav tako dokazala, da nam baterijsko električni transport ne bo pomagal pri zaščiti podnebja." Winklerjev zaključek: "To je kot prva pomoč: edina napaka, ki jo lahko naredite, je, da ne storite ničesar!" Avstrija ima srečo, da lahko hrani vodik v praznih skladiščih zemeljskega plina. Prvo obsežno skladišče vodika v Avstriji bodo odprli 27. aprila v Gampernu v okrožju Vöcklabruck. Takšni obsežni sistemi za shranjevanje so potrebni za shranjevanje odvečne obnovljive energije, proizvedene poleti, za zimo.

Kovine in minerali so prav tako osrednjega pomena za mobilnost. Večina je kritičnih surovin. "Ta situacija s surovinami prinaša dinamiko razvoju baterij," je dejal Martin Beermann iz Joanneum Research. Do leta 2030 naj bi bilo po vsem svetu 30 milijonov električnih avtomobilov. Beermann je zato pojasnil, katere surovine postajajo redke in katere bi lahko pokrile povpraševanje: "Do leta 2030 bo obstajalo kratkoročno tveganje pri dobavi niklja. EU mora zato razviti nove vire." V zadnjih letih se je rudarjenje pospešilo v jugovzhodni Aziji, zlasti v Indoneziji. Vendar promet in proizvodnja električne energije iz elektrarn na premog povečujeta emisije toplogrednih plinov. Tudi kobalta bo postalo malo, čeprav sodobne baterije že prihranijo kobalt v proizvodnji. "Kratkoročno bi se lahko soočili z velikimi težavami z litijem," je opozoril Beermann. Največja nahajališča so v Čilu in Avstraliji. O fosfatu je še vedno na voljo malo informacij, vendar so na splošno na voljo večje količine. "Pri grafitu se lahko zanesemo na velike vire, če je treba, ga lahko proizvedemo tudi sintetično, čeprav je to mogoče le z veliko energije," je dejal raziskovalec. Pomembno je tudi recikliranje baterij. "Nismo še tam, kjer bi morali biti. Posamezni obrati v Evropi se že ukvarjajo s problemom. Kmalu bo prišla sprememba s fiksnimi količinami reciklata v EU." Beermann pozdravlja trenutno razpravo o e-gorivih: "Razširja temo varstva podnebja. Vendar bi morala biti prednost e-goriv v sektorjih, ki niso 100-odstotno elektrificirani.

Na koncu je Philipp Freischlag, učitelj na HTL Steyr, predstavil projektno delo skupaj z dijaki, ki so ga izvedli skupaj z avtomobilskim grozdom. Šlo je za potrebe po mobilnosti »naslednje generacije«. 91 odstotkov anketiranih pripada generaciji Z, to je rojenim med letoma 1995 in 2009. Največ anketiranih je starih od 15 do 19 let, dve tretjini jih živita na podeželju. Rezultati ankete so nekoliko presenetljivi. Čeprav dve tretjini vprašanih želita biti mobilni na okolju prijazen in podnebno nevtralen način, se jih 56 odstotkov želi še naprej voziti z avtomobilom. Večina pravi, da želi tudi v prihodnje voziti bencinska ali dizelska vozila. Vodikova in baterijsko električna vozila sledijo daleč na drugem in tretjem mestu. Velika večina bi želela uporabljati javni prevoz, če bi bila ponudba boljša.