Avtomobilski trg ostaja v zatonu

Avtomobilski trg ostaja v zatonu

Evropski trg novih avtomobilov je v zatonu: Marca so se registracije novih avtomobilov v EU v primerjavi z istim mesecem lani zmanjšale za 21 odstotkov, v Avstriji pa kar za 30 odstotkov. V primerjavi z ravnjo pred pandemijo (marec 2019) je v EU upad za 33 odstotkov, pri nas pa za 35 odstotkov. Manj avtomobilov je bilo v EU prodanih le marca 2020, na vrhuncu prvega koronskega vala.

Poleg krize s čipi so marca prvič vplivale posledice vojne v Ukrajini in pomanjkanje pomembnih dobaviteljev delov, kot pravi Axel Preiss, vodja napredne proizvodnje in mobilnosti pri EY: "Pomanjkanje polprevodnikov, drugih vmesnih proizvodov in surovin ima velik vpliv na zmožnost dostave večine proizvajalcev. Izboljšanja ni na vidiku; razmere bi se lahko umirile šele od jeseni letos na Najzgodnejša vzpostavitev alternativnih dobavnih verig – na primer z uporabo drugih virov dobave ali povečanjem proizvodnje na drugih lokacijah – je dolgotrajna in je ni mogoče doseči čez noč. Pomanjkanje čipov bi lahko celo negativno vplivalo na proizvodnjo avtomobilov do naslednjega leta. Dostopnost novih avtomobilov se za zdaj ne bo izboljšala, dobavni roki bodo ostali daljši od povprečja, cene pa bodo še rasle, predvsem na trgu rabljenih vozil.«

Splošne težke razmere, tudi na strani povpraševanja, trenutno nimajo velikega vpliva, pravi Preiss: "Naraščajoča inflacija, šibka gospodarska aktivnost, izjemno visoke cene goriva – vsi ti dejavniki bi lahko srednjeročno vplivali na povpraševanje, vendar trenutno nimajo vloge za avtomobilsko industrijo." Po mnenju Preissa se trenutno zdi realističen upad novih registracij v EU za približno deset odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom: "Trg novih avtomobilov v EU bi lahko leta 2022 padel na novo zgodovinsko dno."

Kriza v dobavi pomembnih dobaviteljskih delov vse bolj upočasnjuje dinamiko prodaje na rastočem trgu elektrificiranih novih avtomobilov, še posebej priključnih hibridov: prodaja električnih avtomobilov in priključnih hibridov na petih največjih trgih zahodne Evrope (Nemčija, Velika Britanija, Francija, Italija in Španija) je marca v primerjavi z istim mesecem prejšnjega leta porasla le za sedem odstotkov, potem ko je bila februarja zabeležena 36-odstotna rast. V Avstriji je prodaja elektrificiranih novih avtomobilov marca dejansko padla za 17 odstotkov v primerjavi z istim mesecem lani.

Posebej upočasnjen je bil zagon rasti priključnih hibridov. Prodaja se je marca na prvih 5 trgih zmanjšala za 18 odstotkov in v Avstriji za 30 odstotkov, medtem ko so povsem električni avtomobili zabeležili 31-odstotno rast (top 5 trgov) in enajstodstotno zmanjšanje (Avstrija).

"Prodaja električnih avtomobilov in hibridnih modelov bi lahko bila bistveno višja, če bi bila industrija sposobna doseči rezultate. V električnih avtomobilih je vgrajenih celo več čipov kot v običajnih avtomobilih, zato pomanjkanje čipov ta segment še posebej močno prizadene," ugotavlja Preiss.

Tržni delež elektrificiranih novih avtomobilov (električnih in priključnih hibridov skupaj) se je marca v primerjavi z istim mesecem lani povečal s 15,3 na 20,4 odstotka na prvih 5 trgih. V Avstriji se je tržni delež povzpel s 17,3 na 20,4 odstotka – kljub upadu novih registracij, tudi v električnem segmentu.

Velika Britanija je imela marca s 25,6 odstotka največji tržni delež elektrificiranih novih avtomobilov med prvimi petimi trgi v zahodni Evropi, sledi ji Velika Britanija (22,7 odstotka).

Pri povsem električnih avtomobilih je marca prednjačila Velika Britanija s 16,1-odstotnim deležem, medtem ko so bili priključni hibridi najbolj priljubljeni v Nemčiji (tržni delež: 11,3 odstotka).