Trg novih avtomobilov ostaja v krizi

Trg novih avtomobilov ostaja v krizi

Evropski trg novih avtomobilov se še naprej krči: aprila so se registracije novih avtomobilov v EU zmanjšale za 21 odstotkov v primerjavi z istim mesecem lani. V primerjavi z ravnijo pred pandemijo (april 2019) je upad celo za 40 odstotkov. Manj avtomobilov je bilo v EU prodanih le aprila 2020, na vrhuncu prvega koronskega vala. V Avstriji je novih registracij v primerjavi z letom prej upadlo za 27 odstotkov. V primerjavi z ravnmi pred pandemijo je upad za 49 odstotkov. 

Poleg krize s čipi, ki traja že mesece, so aprila znova vplivale posledice vojne v Ukrajini in pomanjkanje pomembnih dobaviteljskih delov, je dejal Axel Preiss, vodja napredne proizvodnje in mobilnosti pri EY: »Pomembnih vmesnih proizvodov in surovin še vedno primanjkuje, proizvajalcem pa težave povzročajo zlasti znatna ozka grla v polprevodnikih. Novi koronski zastoji na Kitajskem postavljajo dodatne pritisk na globalne dobavne verige je še vedno na zavorah, zato bo verjetno prizadeta tudi zmožnost dostave "V prihodnjih mesecih bo malo izboljšav. Novi avtomobili bodo na voljo le v omejenem obsegu, cene bodo ostale visoke in proizvajalci se bodo še naprej osredotočali na proizvodnjo vozil z visokimi dobički."

K temu je dodana gospodarska upočasnitev, pravi Preiss: "Naraščajoča inflacija, padajoča kupna moč in omejena pripravljenost podjetij za naložbe bi lahko srednjeročno vplivali na povpraševanje po novih avtomobilih. A tega še ni videti - knjige naročil so še vedno polne."

Ker je nadaljnji potek vojne v Ukrajini ter gospodarski razvoj in razpoložljivost polprevodnikov trenutno nemogoče ali težko napovedati, so vse napovedi podvržene veliki negotovosti, pravi Preiss. Vendar pa se trenutno zdi realno znižanje novih registracij v EU za približno deset odstotkov v primerjavi s prejšnjim letom, pravi Preiss: "Leto 2022 bi lahko prineslo novo zgodovinsko dno za trg novih avtomobilov v EU."

Kriza v dobavi pomembnih dobaviteljskih delov zdaj upočasnjuje tudi prodajo elektrificiranih novih avtomobilov: prodaja električnih avtomobilov na petih največjih trgih zahodne Evrope (Nemčija, Velika Britanija, Francija, Italija in Španija) je aprila v primerjavi z istim mesecem lani narasla le za osem odstotkov, potem ko je marca narasla za 31 odstotkov. V več državah - Nemčiji, Avstriji in Italiji - so nove registracije povsem električnih avtomobilov celo upadle, v Avstriji za 23 odstotkov.

Zagon rasti na številnih trgih za priključne hibride je bil še posebej upočasnjen. Njihova prodaja je aprila na petih največjih trgih upadla za 16 odstotkov, v Avstriji pa za 17 odstotkov. Od prvih petih trgov je samo Španija pokazala povečanje prodaje priključnih hibridov.

"Prodaja elektrificiranih novih avtomobilov se še vedno razvija bolje kot motorji z notranjim izgorevanjem. Toda kriza čipov je že zdavnaj zajela električni segment. Če bi bila na voljo ustrezna vozila, bi bil tudi prodajni rezultat bistveno boljši," pravi Preiss.

Tržni delež elektrificiranih novih avtomobilov (električnih in priključnih hibridov skupaj) se je aprila v primerjavi z istim mesecem lani povečal s 14,4 na 17,5 odstotka na prvih 5 trgih, v Avstriji pa s 16,7 na 18,0 odstotka.

Aprila je imela Nemčija s 24,3 odstotka največji tržni delež elektrificiranih novih avtomobilov med prvimi petimi trgi v zahodni Evropi. V Švici in Franciji je tržni delež znašal 21,5 oziroma 21,1 odstotka.

Aprila je Švica poročala o najvišjem tržnem deležu izključno električnih avtomobilov (13,3 %); v Nemčiji je bilo 12,3 odstotka vseh novih avtomobilov električnih avtomobilov. Priključni hibridi ostajajo najbolj priljubljeni v Nemčiji: tam je tržni delež znašal 12,0 odstotka. Sledi Francija (9,4 %).