Potrebna je zamenjava za petrolej

Potrebna je zamenjava za petrolej

"Avtomobilska industrija je v eni najzahtevnejših faz v svoji več kot 140-letni zgodovini," je pojasnil Helmut List, izvršni direktor graškega AVL List. Povečala se je hitrost, s katero tako inovacije kot tehnologije prihajajo na trg. Poleg tega so nihanja v vedenju kupcev ter v pravnem in tržno političnem okviru otežila načrtovanje poslovanja. Milijardna naložba v gigatovarno baterij bi lahko hitro zastarala, če bi na primer kje na svetu razvili boljšo celično kemijo. In razvoj baterij se šele začenja, so poudarili številni strokovnjaki. Za Karla Rosea, nekdanjega glavnega stratega naftne družbe ADNOC (Abu Dhabi National Oil Company), so "baterije nafta prihodnosti". Rose je prepričan, da bodo Evropa, Amerika in Kitajska leta 2050 imele elektrificiran zasebni promet. Pri baterijah pa Evropa iz leta v leto nazaduje v primerjavi z ZDA in Azijo, kjer vanje vlagajo bistveno več.

Skupina VW želi vsaj zmanjšati svojo odvisnost od dobaviteljev baterijskih celic. Baterijske celice predstavljajo okoli 40 odstotkov vrednosti električnega avtomobila. "Naš cilj je, da sami proizvedemo 50 odstotkov naših baterijskih celic," je pojasnil Michael Steiner, vodja raziskav pri Volkswagen AG. Da bi dosegel naslednji tehnološki preskok, VW krepi sodelovanje z dobavitelji na področju polprevodniških celic. To velja za hitrejše polnjenje, daljši doseg, zanesljivejše, dolgotrajnejše in varnejše od trenutnih litij-ionskih celic. Na splošno Steiner pričakuje, da se bodo stroški baterijskih celic do leta 2035 znižali za do 40 odstotkov. Vendar pa prehod na baterijsko-električno mobilnost poteka veliko počasneje, kot so pričakovali številni proizvajalci avtomobilov. Razlogi za to segajo od neustreznega električnega omrežja do visokih stroškov vozil in neustrezne polnilne infrastrukture. Rose je poudaril, da sta skoraj dve tretjini polnilnih postaj v EU skoncentrirani v treh državah. To so Nizozemska, Nemčija in Francija. Rose vidi, da imajo električna vozila opazen vpliv na svetovno povpraševanje po nafti, z upadom za 1,5 milijona sodčkov (159 litrov) na dan po letu 2030. Na splošno svetovna proizvodnja trenutno znaša okoli 100 milijonov sodčkov surove nafte na dan, približno tretjina tega gre v transport. Rebecca Yates, podpredsednica BP na Dunaju, je dejala, da so naftne družbe, kot je BP, začele prehod že pred leti. "Cilj družbe BP je do leta 2050 ali celo prej postati neto ničogljično podjetje." Do leta 2030 je strateški cilj BP povečati število polnilnih mest s sedanjih 27.000 na 100.000 po vsem svetu.

S stališča Franza von Mahleja sintetičnih goriv ne smemo izpustiti. Ta e-goriva so proizvedena na osnovi zelenega vodika in CO2, ki se izločita iz industrijskih izpušnih plinov. Zaradi kompleksnejše proizvodnje so dražje in imajo slabšo energetsko bilanco kot neposredna uporaba zelene elektrike v baterijah. Imajo pa pomembne prednosti: E-goriva se pogosto obravnavajo kot najboljši način za razogljičenje področij, kot je kontejnerski prevoz ali zračni promet na dolge razdalje. Nasprotno pa se potencial za biogoriva kot nadomestilo za fosilne vire energije v prometu šteje za omejen, saj se je treba izogibati konkurenci s proizvodnjo hrane. E-goriva, vključno z zelenim vodikom, so privlačna tudi kot skladišča zelene električne energije. To pomeni, da se lahko zelena elektrika, pri kateri bo Evropa zelo odvisna od uvoza, prenaša na zelo velike razdalje prav tako preprosto kot surovo nafto. »Delež fosilnih virov energije v primarni električni energiji v Evropi je še vedno skoraj 40-odstoten,« je dejal šef ÖVK Bernhard Geringer. Za primarno energijo je veliko višja.

CO2-nevtralna goriva imajo prav tako velik potencial za avtomobile v prihodnosti. Še toliko bolj, ker izven Evrope ni prepovedi motorjev z notranjim izgorevanjem v avtomobilih. Pričakuje se celo rast, zlasti v državah v vzponu, kot je Indija. S trajnostnimi gorivi lahko avtomobili vozijo tudi brez emisij, če se upošteva celotno ekološko ravnovesje avtomobila in ne le izpušni plini iz izpušnega sistema. In to je veliko cenejše kot pri baterijskih električnih pogonih, je pojasnil Michael Fleiss, generalni direktor razvijalca pogonov Aurobay Europe. Glede na študijo Bloomberga bo leta 2040 po vsem svetu na cestah 900 milijonov vozil z notranjim izgorevanjem in 600 milijonov baterijskih vozil, je dejal Fleiss. Aurobay je bil ustanovljen leta 2021 in vključuje oddelek za zgorevanje (od razvoja do proizvodnje motorjev in menjalnikov) kitajskega avtomobilskega proizvajalca Geely, njegovo evropsko podružnico Volvo. Skupno podjetje z Renaultovo divizijo motorjev z notranjim izgorevanjem načrtujejo še letos. "To bo potem največji neodvisni proizvajalec pogonskih sklopov na svetu, ki vsako leto proizvede pet milijonov pogonskih sklopov po vsem svetu." Podjetje bo razvijalo in izdelovalo tudi sodobne motorje z notranjim izgorevanjem in menjalnike za druge mednarodne proizvajalce avtomobilov, ki si ne morejo več privoščiti razvoja lastnih motorjev in se želijo popolnoma osredotočiti na baterijsko električne pogone.