Prosim, podpišite zdaj!
Pobudnik Gerhard Lustig v intervjuju o svojih motivih za referendum “25 % stroškov nižje!”

Prosim, podpišite zdaj!
Gospod Lustig, kaj vas je spodbudilo, da ste dali pobudo za avtomobilski referendum?
Gerhard Lustig: Seveda lastne izkušnje: v avtomobilski industriji sem že desetletja in tudi veliko vozim svoj avto. Predvsem pa vidim, kaj doživljajo ljudje okoli mene, kako vedno bolj jamrajo, ker si skoraj ne morejo več privoščiti svojega avtomobila, čeprav ga redno rabijo.
Ali danes v času podnebnih vozovnic in vse večjega razmaha javnega prometa res ni mogoče brez lastnega kolesja?
Vprašajte voznika, ki se mora vsak dan voziti več deset kilometrov in bi moral prehoditi več kilometrov, samo da bi prišel do prve avtobusne postaje. Ali pa se vsaj zanesite na kombinacijo Park & Ride. Ali družine z otroki ali slabotnimi ljudmi v gospodinjstvu. Ali pa se ob koncu tedna odpravite v nakupovalne centre in kupite zaloge za veččlansko družino, nabavite pohištvo in druge stvari za gospodinjstvo. Brez avta to ne gre. In končno, ljudje si želijo majhnega izleta ob koncu tedna ali na počitnicah in želijo biti pripravljeni na vse.
Kaj točno zahtevate? V referendumskem besedilu je nekaj o previsokih davkih in dajatvah. Je res tako hudo?
Na žalost ja. Avstrija je na drugem mestu med najdražjimi državami, ko gre za davke in dajatve na lasten avtomobil. Na leto v povprečju plačamo 2678 evrov davkov in dajatev na avto; še dražja je le Belgija s 3.187 evri. Sosednja Nemčija na primer pobere 1.963 evrov na vozilo, zadnjeuvrščena Španija pa le 1.068 evrov.
Katere davčne vijake je treba priviti?
No, potrebno je ravnotežje. Trenutno imamo tri davke na potrošnjo: NoVA je bil pravzaprav nekoč tako imenovani davek na luksuz, ki so ga sicer povsod ukinili, le pri avtomobilih ne: pri nas so ga razporedili glede na porabo kot »standardni davek na potrošnjo« poleg okoljskega davka ob registraciji za vsak nov avto. K temu je dodana še dajatev na mineralno olje, zaradi katere je vsak prevoženi kilometer dražji, sedaj pa imamo tudi nove cene CO2. To je preprosto preveč.
In kaj od tega mora iti?
Nočem prejudicirati zakonodajalca. Mora pa biti bolj uravnotežena, bistvo pa je, da je treba obremenitev zmanjšati za 25 odstotkov. S tem bi prišli na raven Nemčije in vsakemu lastniku vozila prihranili okoli 700 evrov na leto. To je veliko denarja, sploh za ljudi z nižjimi dohodki ali posebnimi obremenitvami!
Torej davčna olajšava v višini 25 odstotkov, kaj še zahtevate?
Radi bi videli bonus za popravilo za avtomobilsko industrijo, ki bi temeljil na modelu za električne naprave. Tam je bil v prvem letu od uveljavitve uporabljen polmilijonkrat. Zakaj to ne bi veljalo tudi za avtomobile? Samo zato, ker si industrija že zelo prizadeva za vzdrževanje vozil, ne more biti kaznovana za to. In seveda lahko še posebej podprete ukrepe, ki spodbujajo prometno varnost ali zmanjšujejo porabo in emisije onesnaževal. Takšno dodatno spodbudo bi lahko nujno potrebovali tudi trgovci in delavnice.
Kaj je še na seznamu želja?
Tega ne vidim kot enostransko željo, ampak kot predlog, da se o stvareh smiselno pogovorimo, kot se zdaj dogaja pri temi motorjev z notranjim zgorevanjem. Napačen pristop je že na samem začetku izključiti tehnologijo kot prihodnjo rešitev, pri kateri so raziskovalci – mimogrede, mnogi prihajajo iz Avstrije – dosegli ogromen razvojni napredek, tako da današnji avtomobil oddaja le delček emisij, kot jih je imel pred 15 ali 20 leti. In če zdaj govorimo o letu 2035, bo še marsikaj mogoče, če ne bo delujoča tehnologija, ki je že dobro raziskana, samovoljno razglašena za mrtvo, torej izklopljena. Želel bi si tudi smiselnega upravljanja s parkirnimi prostori, predvsem v urbanih območjih.
Ampak to je stvar skupnosti...
In ravno v tem je problem. Vsaka občina in skoraj vsak četrtni svet misli samo na lastno korist. Vidimo lahko, kaj se zdaj dogaja s širitvijo parkirišča na Dunaju: Zdaj so nekatere ulice ob meji z Dunajem prazne, vendar se problem seli v Spodnjo Avstrijo. In že izraz gospodarjenje s parkirnimi prostori kaže, da gre nekaj narobe, da se na parkirni prostor vidi predvsem vir zaslužka. A tako ne more in ne sme biti; Za smiselno načrtovanje parkirnih mest je potreben okvir, glavni načrt. Dunaj ima ogromen naval ljudi in ne moremo pričakovati, da bo danes vsak lahko povsem brez avtomobila. Ko v medijih berem, da nekateri politiki pri oblikovanju zelenic, kolesarskih stez in pločnikov izgube parkirnih mest ne vidijo več kot morebitni neizogibni stranski učinek – rekel bi kolateralno škodo, ampak bolj kot cilj, potem nekaj ni v redu.
Kaj naj zdaj stori parlament?
Poslancem in vladi ne želim pojasnjevati njihove naloge, a celotna uprava bi morala najti najboljše rešitve za državo in prebivalce. Zato obstaja usklajevanje med zveznimi, državnimi in lokalnimi oblastmi. In prav tu je treba začeti in prometno načrtovanje integrirati v generalni načrt, ki ga je treba nato predelati - in ki ga po dolgih uradnih postopkih in z njimi povezanih zakonskih sklepih ne more spreminjati po mili volji ideološko motivirana ministrska samovolja (npr. avtoceste, predvsem dunajska mestna ulica). Rad bi sprožil to razpravo v Parlamentu.
Kakšen je urnik?
Zdaj smo v prvi fazi, zbiramo potrebnih 8.400 izjav o podpori. Tu pa bi radi naredili večje korake: potem potrebujemo vlogo za odobritev referenduma in čas, ki ga ministrstvo za notranje zadeve dodeli za uradni referendum s ciljem doseči 100.000 podpisov za obravnavo v parlamentu – seveda želimo in pričakujemo veliko več.
Kako se lahko podpišem?
Obstajata dva načina: preko spleta z digitalnim podpisom ali osebno na občinskem uradu. Podpis se izvede preko spletne strani Ministrstva za notranje zadeve, vendar potrebujete digitalni podpis. Lahko pa greste tudi na najbližji občinski urad ali, v primeru sodnikov, na najbližji okrožni urad in se tam podpišete. Pomembno vedeti: Ni nujno, da je to vaša domača skupnost. Najbližja pisarna za vogalom službe deluje na enak način. Pa povprašaj tam o avto referendumu, so mi že prijatelji povedali, da se tam še vsi zaposleni ne zavedajo. Zato vas prosimo, da podpišete zdaj, v kateri koli občinski pisarni ali na spletni strani www.autovolksbegehren.at