Borimo se za naš sistem kislih kumaric

Borimo se za naš sistem kislih kumaric

AUTOMOTIVE.AT: Gospod Puntinger, vaša tradicionalna prodajalna avtomobilov v Leobnu zastopa znamke Fiat, Fiat Professional in Mitsubishi. Tudi vas torej zadeva uvedba agencijskega sistema v skupini Stellantis – kako se s tem soočate?

JOSEF PUNTINGER: Glede tega razvoja sem miren in čakam, kako se bo agencijski sistem izkazal v praksi. Avtohiši, ki jo je ustanovil moj oče, sem se pridružil leta 1969 in že takrat smo v imenu proizvajalca uradno prodajali avtomobile Steyr-Fiat, tovorna vozila Steyr in motorna kolesa Puch. To je bil že nekakšen lažni agencijski sistem, ki ga je šele z uvedbo DDV leta 1973 zamenjal dilerski sistem. Zdaj se nihalo spet obrača v drugo smer. V industriji sem že tako dolgo, da se mi zdi, da se vse ponavlja.

Kako ocenjujete sedanji tehnični razvoj vozil, kjer prevladuje elektrifikacija?

Dolgo časa sem bil skeptičen, ali bo elektromobilnost prevladala, danes pa priznam, da je ta sprememba neizogibna. Proizvajalci morajo zmanjšati porabo voznega parka, sicer jim grozijo visoke kazni. Povpraševanje po električnih in hibridnih vozilih trenutno narašča, predvsem v urbanih okoljih, kjer je polnilna infrastruktura že dobro razvita. Na primer, v avtohiši Puntinger, ki sem jo leta 2006 predal hčerki in zetu, smo zelo zadovoljni s prodajnimi številkami fiata 500e.

Opravljali ste številne funkcije na GZS. Pred kratkim ste vodili tehnološki kompetenčni center v Zveznem združenju za tehnologijo vozil. Katere naloge so bile vključene?

Svojo prvo uradno vlogo v gospodarski zbornici sem prevzel leta 1975. Nato sem delal na vseh področjih – od predsednika regionalnega urada do odbora trgovcev z vozili do zveznega cehovskega mojstra. Leta 2016 sem postal vodja Tehnološkega kompetenčnega centra, kjer nastajajo podlage za pregled §57a in katalog napak. Pomembno mi je poudariti, da je Zvezni ceh močno zavezan ohranjanju našega "sistema kislih kumaric §57a", ki je vedno znova ogrožen na ravni EU. Pregled §57a postaja vse bolj zapleten in se zato pogosteje ocenjuje. Tega se vsekakor moramo držati. Leta 2007 sem ustanovil strokovni posvet, ki ga sestavljajo člani klubov avtomobilistov, proizvajalcev vozil in zveznih cehov za tehniko vozil in tehniko kmetijskih strojev. Malo pred covid krizo smo začeli z dialogom §57a, v katerem strokovna konferenca enkrat ali dvakrat letno izmenjuje ideje s predstavniki državnih oblasti. Pred kratkim sem predal vodenje tehnološkega kompetenčnega centra Thomasu Marichhoferju, državnemu cehovskemu mojstru za tehniko vozil na Štajerskem.

Ali so po vašem mnenju delavnice že dovolj pripravljene na tehnološke spremembe?

Spoznanje, da je trend usmerjen v elektromobilnost, je zdaj doseglo vsa podjetja; stopnji visokonapetostnega usposabljanja HV1 in HV2 sta že vključeni v kurikulum poklicnih šol. Glede na študijo ADAC je popravilo motorjev z notranjim izgorevanjem in električnih avtomobilov približno enako, vendar je vzdrževanje bistveno nižje pri električnih avtomobilih. Zato razmišljamo, katere nove storitve bi lahko priporočili našim podjetjem, da bodo lahko nadomestila morebitni upad prodaje. V poštev pridejo na primer redne posodobitve programske opreme, ki jih zahteva proizvajalec. V Zveznem cehu se borimo za to, da podatki o vozilih ostanejo last lastnikov avtomobilov, da se lahko še naprej vozijo v delavnico po lastni izbiri.

Ali je po toliko časa v avtomobilski industriji vožnja za vas danes izgubila svojo privlačnost?

sploh ne. Preden sem se pridružil očetovemu podjetju, sem diplomiral na HTL in začel študirati strojništvo na Tehnični univerzi v Gradcu. Prvi avto, s katerim sem se vozil iz Leobna v Gradec, je bil Fiat 600. Danes vozim Mitsubishi Outlander Plugin Hybrid – razumno vozilo s prefinjeno tehnologijo mostov pod pokrovom. Avto, v katerem sem v svoji dolgi vozniški karieri zagotovo najbolj užival, je bil v devetdesetih letih: BMW 850i z 12-valjnim motorjem.