Elektrika, e-goriva ali biogorivo – kdo bo zmagovalec?

Elektrika, e-goriva ali biogorivo – kdo bo zmagovalec?

Trenutna avstrijska in v veliki meri evropska politika se zanaša na baterijsko električna vozila v avtomobilskem prometu in za to zagotavlja precejšnjo finančno podporo. Redki obnovljivi viri energije in visoka stopnja učinkovitosti pri neposredni proizvodnji električne energije jasno govorijo v prid tej tehnologiji. Toda kakšne ukrepe je mogoče upoštevati za ogromno svetovno populacijo motornih vozil, ki je skoraj v celoti sestavljena iz vozil z notranjim izgorevanjem in bo še naprej naraščala vsaj do leta 2035? GSV se je osredotočil na to vprašanje v okviru foruma "Vozila do leta 2030 – trajnostno in učinkovito". Vsi strokovnjaki na forumu so se strinjali, da zastavljenih podnebnih ciljev ni mogoče doseči brez učinkovitih ukrepov.

Patrick Haenel, vodja testiranja mobilnosti, energije in industrijskih aplikacij pri Shell Nemčija, med svojim osrednjim govorom poroča: "V Shellu predvidevamo, da bo povpraševanje po energiji do leta 2060 za 60 % večje kot danes." Po besedah ​​Haenela promet povzroči 25 % svetovnih emisij CO2, za katere so odgovorni predvsem avtomobili in tovornjaki. Samo z novimi registracijami e-vozil te težave v bližnji prihodnosti ne bo mogoče obvladati, zato je Shell za obstoječo floto razvil izdelke, ki že danes vodijo k občutnemu zmanjšanju CO2 in lahko v prihodnosti prispevajo še dragocenejše. Shellov modri dizel R33, ki je sestavljen iz do 33 % obnovljivih komponent in je že na voljo v Nemčiji, že lahko prihrani 22 % emisij CO2 v celotni verigi udarcev. Preostalih 78 % se trenutno nadomesti z naravnimi izravnalnimi ukrepi, kot je pogozdovanje. Shell ponuja tudi podoben izdelek z imenom E33 za bencinska vozila; sestavljen je iz 10 % bioetanola in 23 % bionafte. Uvedba E20 je trenutno bolj realna, E33 pa bi lahko imel bistveno večji vpliv, dodaja Haenel.

Baterijska električna vozila so nedvomno najboljša izbira za nove avtomobile, vendar pod pogojem, da obstaja neposredna proizvodnja električne energije. Le tako lahko ta vozila dosežejo izkoristek nad 60 %. Takoj, ko postane vmesno skladiščenje potrebno, izkoristek občutno pade in ni več daleč od trenutnega izkoristka pogonov na vodik pri 25 % in e-goriv pri 17 %. Shell vlaga tudi v elektromobilnost in že upravlja 90.000 polnilnih mest po vsem svetu, do leta 2025 pa jih pričakujejo 500.000. "Zakonodaja EU trenutno deli sistem na podsistem (TtW - od rezervoarja do kolesa). Opisovanje električne energije kot brez CO2 na tej podlagi ni pravilno in ne pomaga podnebju," poudarja Helmut Eichlseder, vodja Inštituta za Thermodynamics and Sustainable Drive Systems na Univerzi za tehnologijo v Gradcu in nadaljuje: "Ustrezne zahteve glede dobave zalog bomo morali zasidrati v zakonodaji, sicer podjetja ne bodo izvedla potrebnih naložb."

Avstrija bi lahko že danes naredila prvi korak k nižjim emisijam v obstoječi floti, pojasnjuje Norbert Harringer, izvršni direktor AGRANA Beteiligungs-AG. Tovarna Agrana v Pischelsdorfu bi že lahko zagotovila potrebne količine bioetanola za uvedbo E10 v Avstriji. Harringer: "Namesto da bi izvažali presežne količine etanola predvsem v Nemčijo, bi lahko dosegli prihranek CO2 v višini 200.000 ton na leto s povečanjem primesi v Avstriji. To premostitveno tehnologijo bi morali uporabljati, dokler ne bo mogoča obsežna uporaba alternativnih goriv in pogonov."