Več toplogrednih plinov prek samo elektrike

Več toplogrednih plinov prek samo elektrike

Po besedah ​​Bernharda Geringerja, organizatorja mednarodnega dunajskega avtomobilskega simpozija, ni dovolj samo izolirana obravnava elektrike ali domnevno neučinkovitih e-goriv. Do pariškega podnebnega cilja leta 2050 bi bilo treba okoli 15 milijard litrov fosilnih goriv, ​​ki se trenutno vsak dan napolnijo po vsem svetu, nadomestiti s podnebno nevtralnimi gorivi, da bi dosegli politično zastavljene podnebne cilje. "Za resnično podnebno nevtralnost je treba upoštevati celoten sistem, od trajnostne proizvodnje energije do kolesa vozila. Vetrna turbina v Čilu s trojno proizvodnjo vodika daleč kompenzira pomanjkljivost pri pretvorbi energije v primerjavi s srednjo Evropo," pojasnjuje Geringer. Potencial za pridobivanje obnovljive energije je še posebej velik v regijah, kot so Severna Afrika, Bližnji vzhod, Čile in Avstralija.

Študije goriva Ulricha Kramerja, tehnološkega strokovnjaka za obnovljiva goriva pri Fordu v Kölnu, prav tako kažejo, da je doseganje globalnih podnebnih ciljev nedosegljivo s trenutno strategijo. Na splošno, od proizvodnje potrebne energije in surovin do proizvodnje, delovanja in recikliranja vozila, bi »samo električni« do leta 2050 ustvaril 39 odstotkov več toplogrednih plinov v EU kot z mešanico različnih podnebno nevtralnih tehnologij, ki bi bile tudi bistveno cenejše. Odločilni dejavnik je hitrost prehoda na podnebno nevtralna vozila, pravi Kramer: "Pri povsem baterijsko-električnem pristopu se to ne zgodi dovolj hitro, preprosto zaradi različnih tehničnih ozkih grl, kot je počasna širitev električnega omrežja ali nezadostna oskrba s kobaltom za izdelavo baterij. Navsezadnje industrija po vsem svetu pričakuje šestkratno povečanje potreb po shranjevanju baterij do leta 2030 v primerjavi z 2022."

Osnova za e-goriva sta zelena elektrika in voda. Po besedah ​​Albe Soler, strokovnjakinje za obnovljivo energijo pri Concawe v Bruslju, je potrebnih le nekaj litrov vode na liter e-goriva v primerjavi z več tisoč litri na liter biogoriva, izdelanega iz žita. Proizvedeni zeleni vodik je mogoče nadalje predelati s CO2 iz industrijskih izpušnih plinov ali iz zraka za proizvodnjo e-metana ali podnebno nevtralnih tekočih goriv, ​​kot so e-bencin, e-kerozin ali e-dizel. To pomeni, da je mogoče e-goriva, tako kot fosilna goriva, poceni prevažati v Evropo z ladjo ali cevovodom. Prevoz tekočega »zelenega« vodika pa bi bil bistveno dražji. Potem ko je EU odobrila možnost za e-goriva poleg konca uporabe motorjev z notranjim zgorevanjem od leta 2035, se zanimanje potencialnih proizvajalcev povečuje. Thorsten Herdan, generalni direktor HIF EMEA, je majhno demonstracijsko tovarno za e-goriva, ki jo je HIF Global zgradil s Porschejem na jugu Čila, ocenil kot pomembno pripravljalno delo za to odločitev. Skupina želi začeti množično proizvodnjo e-goriv od leta 2026. Herdan vidi množični trg e-goriv v težkem transportu, ladijskem in letalskem prometu, ne pa v sektorju osebnih avtomobilov. Največja svetovna naftna družba Aramco s sedežem v Savdski Arabiji namerava zaradi nove odločitve EU v Evropi zgraditi manjši obrat za e-goriva.