Pritiskanje brez kazni

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am und aktualisiert am

V Zgornji Avstriji razvijajo elektronskega asistenta za vožnjo, ki bo omogočal varno vožnjo v slipstreamu.

In Oberösterreich wird ein elektronischer Fahrassistent entwickelt, der das Fahren im Windschatten gefahrlos ermöglichen soll.
V Zgornji Avstriji razvijajo elektronskega asistenta za vožnjo, ki bo omogočal varno vožnjo v slipstreamu.

Pritiskanje brez kazni

Neupoštevanje varnostne razdalje zaradi vožnje preblizu spredaj vozečega vozila se šteje za prisilo in je kaznivo. Z vidika energetske učinkovitosti avtomobilskega prometa pa ponuja vožnja v voznem toku ogromen potencial prihranka goriva in energije in je zato s tega vidika zaželena. Razvijalci avtonomnih vozil želijo torej z uporabo senzorjev in brezžičnih komunikacijskih tehnologij tehnično omogočiti tako imenovani »platooning«. Cilj je elektronsko omrežiti več vozil, ki vozijo eno za drugim, da bi izboljšali varnost in učinkovitost v cestnem prometu.

V Zgornji Avstriji zdaj različne institucije delajo na projektu »pDrive«, ki posveča posebno pozornost sledenju vodje voda v bočni smeri. Uporabljajo se skupni algoritmi za ohranjanje voznega pasu in preučujejo se scenariji, v katerih ni mogoče uporabiti nobenih cestnih oznak, vzdolžno in bočno vodenje pa temelji izključno na vodilnem vozilu. Ključno je vzpostaviti varen komunikacijski kanal med vozili. To lahko prepreči komunikacijo z napačnim vozilom v bližini po pomoti ali z manipulacijo tretje osebe.  Projektni partnerji so Univerza uporabnih znanosti OÖ F&E GmbH v Welsu, Univerza Johannesa Keplerja v Linzu ter Digitrans GmbH in Windpuls GmH, obe prav tako v Linzu. Projekt, ki je bil priznan kot vreden financiranja v okviru razpisa za zbiranje predlogov "Mobilnost prihodnosti", je predviden v proračunu 960.000 evrov in je financiran v 83 odstotkih. »Zdaj se odloča o prihodnosti mobilnosti in dobavitelji Zgornje Avstrije se postavljajo kot inovativni tehnološki partnerji,« pravi državni svetnik za gospodarstvo in raziskave Markus Achleitner.