Si res želimo robotske avtomobile?

Si res želimo robotske avtomobile?

Avtomobili prihodnosti bodo ne glede na vrsto pogona vse bolj avtomatizirani – najprej bodo prevzeli posamezne naloge in vozne situacije, nato pa bodo sposobni samostojne vožnje. "Po eni strani se obseg prometa in s tem kompleksnost povečujeta, po drugi strani pa varnost v nobenem primeru ne sme trpeti. Avtomatizirani sistemi nas lahko razbremenijo," pravi prometna psihologinja Öamtc Marion Seidenberger. Lastni testi kluba avtomobilistov kažejo, da lahko dobro delujoči asistenčni sistemi pripomorejo k zmanjšanju števila nesreč ali vsaj bistveno zmanjšajo resnost nesreč. Toda sporna točka za široko uvedbo, poleg tehnične izvedljivosti in pravnih vprašanj, je sprejemanje gonilnikov.

Klub mobilnosti je aprila 2022 izvedel anketo med 860 člani, da bi zajel razpoloženje. Anketirani vidijo v samovozečih avtomobilih prednost predvsem za invalide (26 odstotkov), za dnevne migrante in tiste, ki veliko vozijo (21 odstotkov), za starejše ljudi (15 odstotkov) in za tiste, ki ogrožajo druge udeležence v prometu z vožnjo pod vplivom alkohola ali prehitro vožnjo (15 odstotkov). Na vprašanje, kako daleč lahko ali naj bi segla avtomatizirana vožnja, so odgovori v primerjavi z letom 2016 izjemni: 28 odstotkov anketiranih meni, da bi moral avto v celoti prevzeti vse naloge vožnje (2016: 17 odstotkov). 57 odstotkov sodelujočih pravi, da mora avto zagotavljati najboljšo možno oporo, a da mora glavna odgovornost ostati na vozniku (2016: 63 odstotkov). Le 13 odstotkov anketiranih meni, da bi moral avto ponujati le osnovne varnostne mehanizme (2016: 19 odstotkov).

63 odstotkov anketiranih kot glavno prednost avtomatizirane vožnje vidi pomoč pri preprečevanju prometnih nesreč. Prav tako bi bilo koristno, če se ne bi morali sami voziti po dolgih, monotonih poteh (46 odstotkov). 40 odstotkov jih vidi kot prednost, da lahko vozijo ljudje, ki tega sami ne zmorejo. 38 odstotkov anketiranih se veseli, da jim ne bo več treba parkirati. 37 odstotkov sodelujočih vidi prednost v tem, da jim ni treba več nenehno paziti na omejitve hitrosti. Za vsaj 14 odstotkov bi bila prednost samovozečih avtomobilov možnost spanja na poti. »Določeno razočaranje je opaziti pri vprašanju »Ni se več treba ukvarjati s stresnimi situacijami samim«: v primerljivi raziskavi kluba leta 2016 jih je to kot prednost avtomatizirane vožnje navedlo 40 odstotkov, letos pa le 29 odstotkov. To bi lahko bil pokazatelj, da se tehnologiji zdaj nekoliko manj zaupa,« pravi prometni psiholog kluba mobilnosti.

Eno vprašanje za člane ÖAMTC je bilo, katere glavne skrbi bi imeli glede nakupa samovozečega avtomobila z današnje perspektive. Pridržek št. 1 med anketiranimi je strah pred napačnimi odločitvami avtomatiziranih vozil – ta je močno upadel s 76 odstotkov (2016) na 67 odstotkov (2022). Zaskrbljenost zaradi elektronskih napak ali poškodb je padla z 72 odstotkov (2016) na 65 odstotkov (2022). Izjemnih 56 odstotkov vprašanih se boji hekerjev ali da bi vozilo prevzel kdo drug. Pomembna točka v tem kontekstu je varnost podatkov. "Sistemi postajajo vse bolj inteligentni in povezani v omrežje. Kar zadeva varnost v cestnem prometu, je to treba pozdraviti - vendar avtomobil pod nobenim pogojem ne sme postati podatkovna hobotnica. Öamtc-ju je jasno, da lahko le lastnik vozila odloča o uporabi podatkov, ustvarjenih in morda shranjenih v vozilu," pojasnjuje Seidenberger. Poleg vprašanj o suverenosti podatkov je tudi zaščita pred hekerji in krajo podatkov tema, ki je v središču pozornosti kluba mobilnosti.