Robo-avtomobili se učijo od skorajšnjih napak

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am und aktualisiert am

ALP.Lab, avstrijska testna regija za avtomatizirano vožnjo, na križiščih prvič namešča sisteme kamer, ki lahko zaznajo in analizirajo skorajšnjo nesrečo.

ALP.Lab, die österreichische Testregion für automatisiertes Fahren, installiert erstmals auf Kreuzungen Kamerasysteme, die Beinahe-Unfälle erkennen und analysieren können.
ALP.Lab, avstrijska testna regija za avtomatizirano vožnjo, na križiščih prvič namešča sisteme kamer, ki lahko zaznajo in analizirajo skorajšnjo nesrečo.

Robo-avtomobili se učijo od skorajšnjih napak

Tehniki ALP.Lab v Gradcu in na drugih podeželskih in mestnih križiščih v Avstriji trenutno nameščajo objektno zasnovane sisteme za nadzor prometa. »Senzorje sodobnih avtomobilov nameščamo na ulične stebre, da zaznamo nesreče, ki bi se skoraj zgodile,« pojasnjuje generalni direktor ALP.Lab Gerhard Greiner. Predvsem območje križišč je velik izziv za razvoj avtonomnih vozil. Tu se srečajo avtomobili, tovornjaki in pešci, e-skiroji, e-kolesa in rolke, kmalu pa tudi prva generacija polavtonomnih vozil. Sistemi za opazovanje prometa ALP.Lab uporabljajo radar, lidar in optične kamere za anonimno snemanje udeležencev v prometu in njihovo razdelitev v kategorije. Podatke lahko nato uporabijo tudi občine in prometni načrtovalci za povečanje varnosti v cestnem prometu in razvoj učinkovitih oblik javnega prevoza.

Inteligentni pomočniki pri vožnji

Zbrani podatki se uporabljajo predvsem kot podatki za usposabljanje za sisteme avtonomne vožnje. V nasprotju s študenti, ki vozijo ljudi, morajo računalniški sistemi shraniti in obdelati ogromne količine podatkov, da iz njih izpeljejo smiselna dejanja. ALP.Lab lahko zdaj te podatke ponudi dobaviteljem avtomobilov in proizvajalcem vozil ter znanstvenoraziskovalnim projektom. »Podatki o opazovanju prometa so idealno dopolnilo k resničnim testom funkcij avtomatizirane vožnje, ki jih ponuja ALP.Lab,« pojasnjuje Gerhard Greiner, generalni direktor pri ALP.Lab. Da bi se čim bolje izognili nesrečam, je treba ovrednotiti podatke ne le o nesrečah, ki so se zgodile, temveč tudi o skorajšnjih nesrečah. Ti tako imenovani kritični prometni scenariji vključujejo na primer pešce, ki imajo težave pri prečkanju ulice pred koncem zelene faze, ali vozila, ki nenadoma spremenijo radij obračanja, da bi se izognila kolesarjem, ki prečkajo cesto. Uporabljeni senzorji so v uporabi 24 ur na dan, 365 dni na leto in zato lahko ne le zabeležijo veliko število tipičnih in nevarnih scenarijev, ampak jih tudi povežejo z najrazličnejšimi splošnimi pogoji – kot so obseg prometa, vreme, čas ali temperatura. Generalni direktor ALP.Lab Jost Bernasch: "Takšno spremljanje prometa je novo mednarodno ozemlje in že vzbuja veliko zanimanja med strokovnjaki."