Tarife zaračunavanja: Ogromne razlike v cenah

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am und aktualisiert am

Dunajska delavska zbornica je v svoji trenutni analizi cen in trga pregledala 28 tarif 16 operaterjev polnilnih postaj.

In ihrer aktuellen Preis- und Marktanalyse untersuchte die Arbeiterkammer Wien 28 Tarife von 16 Ladesäulenbetreibern.
Dunajska delavska zbornica je v svoji trenutni analizi cen in trga pregledala 28 tarif 16 operaterjev polnilnih postaj.

Tarife zaračunavanja: Ogromne razlike v cenah

Najprej dobra novica: kljub podražitvi električne energije je polnjenje električnih vozil še vedno občutno cenejše od polnjenja dizelskega goriva (+25,2 %) ali bencina (+34,8 %). Težava je v tem, da trg še vedno ni pregleden in da so razlike v cenah med posameznimi ponudniki ogromne. Čeprav povpraševanje po polnilni moči narašča, je ponudbe za potrošnike težko primerjati. Vsaj prve izboljšave so bile izvedene na vztrajanje AK. Pristojni regulatorni organ E-Control je uvedel register polnilnic, v katerem so prikazane ad hoc cene. Poleg tega so bile subvencije izrecno oblikovane za polnilne postaje, ki lahko obračunavajo v kWh. Kljub temu še vedno obstaja nejasna cenovna džungla. Kar še posebej izstopa v analizi trga AK, so grozljive rasti neposrednega plačila, torej plačevanja s kreditno kartico na polnilni postaji.

V letu 2022 je, tako kot v preteklih letih, gospodinjska elektrika najcenejši način polnjenja (5,57 €) in je torej okoli 47 % cenejša od polnjenja na javno dostopnih in komercialno upravljanih polnilnicah. Izkušnje kažejo, da se pri uporabi električnega vozila v povprečju 80 % polni doma in 20 % na javnih polnilnicah. Ta »realistična« cena ustreza strošku 6,57 € in je približno 39 % cenejša od preprostega polnjenja na javno dostopnih in komercialno upravljanih polnilnih postajah. Povprečni strošek za 100-kilometrsko potovanje je 5,93 € za pogodbeno tarifo (najpogostejši cenovni model), 10,95 € (+85%) za pavšalne tarife in 14,83 € (+150%) za neposredno plačilo. V primerjavi z letom 2020 so se povprečne cene kolektivnih pogodb zvišale za +14,5 %, pavšalov za +178,8 % in direktnega plačila za +137,4 %. Tudi cenovne razlike med posameznimi obračunskimi modeli so ogromne. Razlika med najcenejšo in najdražjo ponudbo je 10,94 € pri pogodbenih tarifah, 13,0 € pri pavšalnih tarifah in 16,2 € pri tarifah za neposredno plačilo. Kar je z vidika AK še posebej kritično, je, da ni enotne obračunske enote (kWh), zaradi česar je preprosta primerjava cen skoraj nemogoča. AK zato poziva k uveljavitvi enotnega obračunavanja (kWh) polnjenja na javno dostopnih in komercialno upravljanih polnilnicah.

Predsednik BEÖ Andreas Reinhardt ne more razumeti očitkov, da v e-trgovinah vlada cenovna džungla za potrošnike. “Podrobne informacije o tarifnih modelih lahko dobite pri podjetjih članicah BEÖ in jih lahko tudi primerjate na njihovih spletnih straneh.” Reinhardt potrjuje, da v Avstriji trenutno ni obveznosti obračunavanja električne energije za javno polnilno infrastrukturo. Pravni kalibracijski okvir bi trenutno to omogočal le za majhen del obstoječe polnilne infrastrukture. Vendar odjemalci vse pogosteje izražajo željo po prehodu s »časovnega« na »energijsko« obračunavanje na podlagi kilovatnih ur (kWh). "Nekatera podjetja že zaračunavajo na podlagi kWh brez upoštevanja zakonskih predpisov. To predstavlja izkrivljanje konkurence, zlasti proti tistim, ki delujejo v skladu z zakonodajo," pravi Reinhardt. BEÖ je v začetku lanskega leta zakonodajalca pozval k čim hitrejši prilagoditvi okvirnih pogojev. »Naši predlogi so namenjeni zagotavljanju preglednosti na trgu polnjenja tako za potrošnike kot za operaterje, da bi pospešili potreben prehod na mobilnost in dosegli podnebne cilje,« je dejal predsednik BEÖ Reinhardt.