Nevarnost za delavnico?

Nevarnost za delavnico?

Pritoževanje je med trgovci običajna praksa. Toda v tem trenutku domači avtomobilski industriji ni kaj zavidati. Ne samo, da so upadle nove registracije (za 3,8 odstotka glede na leto prej), za štiri odstotke se je zmanjšal tudi donosni poprodajni posel. Če menite, da veliko trgovcev z avtomobili ustvarja dobiček le s poprodajnimi posli in dela z donosnostjo prodaje manj kot odstotkom, potem morate reči: Zdaj je čas, da se lotimo posla. Kajti če se ta finančno potrebna podlaga za srednja podjetja izgubi, se bo v domačih delavnicah kaj hitro stemnilo. Je zdaj potrebna panika ali gre le za pretiran pesimizem? 

Kdo je prizadet?

Najprej želimo ugotoviti, katera podjetja bodo najverjetneje prizadeta. Andreas Westermeyer, generalni direktor Zveznega ceha avtomobilskih tehnikov, pozna odgovor: "Manjša podjetja z do sedmimi zaposlenimi trenutno poslujejo zelo uspešno. Pri tem pomaga razmeroma visok kapitalski delež in občutek družine." Tudi velika podjetja so trdno pozicionirana in jim ni treba delati panike. »Najtežje so srednje velika podjetja, v katerih šef še vedno leži pod avtomobilom in dela na stvareh,« pravi Westermeyer. Težava: Takšna podjetja so že dosegla določeno velikost, kar pomeni ustrezen administrativni napor. Če pa je generalni direktor zaposlen z mehanskim delom in komaj skrbi za celotno sliko, podjetje tvega spiralno propadanje. Kajti brez pravega računovodstva, strateško pomembnih odločitev ob pravem času in morebiti ostrih ukrepov (ključna beseda: odpoved) grozi, da se rahel plus hitro spremeni v debel rdeči minus. Bistvo zadeve: vaša lastna finančna moč. Medtem ko mala podjetja lahko poslujejo precej neodvisno, se srednje velika podjetja vse pogosteje znajdejo v stiski z bankami, proizvajalci in dobavitelji. Če se denarni tok nepričakovano in v nekaj tednih zruši, postane bankrot grozeče blizu.

Je zapletanje problem?

Gre domačim delavnicam tako slabo zaradi številnih napak? Tukaj obstaja veliko soglasje: Ne, botch je veliko premajhen in neorganiziran za to. Zvezni cehovski mojster Friedrich Nagl: "Na žalost ni nobenih uradnih podatkov o botchingu. Vendar ocenjujemo, da se botching razvija približno vzporedno s splošnim poslom." Razlogov za to je več, kot ve dunajski državni cehovski mojster Werner Fessl: "Pokvarjenost je morda cenejša, a avtomobili postajajo vse bolj zapleteni in zapleteni. Brez visoko specializirane, drage opreme in s tem povezanega specialističnega znanja je skoraj nemogoče popraviti sodobne avtomobile. To omejuje količino pokvarjenosti." Poleg tega, kot ugotavlja Martin Gertl, tirolski državni ceh mojster avtomobilskih tehnikov, je neumnost v določeni meri tudi zelo regionalna: "Tukaj v dolinah in gorah, kjer včasih nikjer ni prave delavnice, da, neumnost je neumnost. In skoraj nemogoče je prijaviti vse neumneže." Werner Fessl to potrjuje: "Na Dunaju je neumnost seveda tudi problem, vendar je v mestnih območjih bolj opazna in bi jo prej ali slej prijavili. Zato se bo po mojem mnenju neumnost osredotočila na periferne transakcije, kot so nesreče ali starejša vozila." Če povzamemo, lahko rečemo: Da, napaka zagotovo ne prispeva k dobremu poslovanju delavnic, vendar trenutno ne ogroža obstoja avtomobilske industrije. 

Donos spremenljivo vreme?

Slabo vreme je dobro za posel. Hude zime, mokre, zasnežene ali celo poledenele ceste bodo pogosteje povzročile nesreče in poškodbe pločevine kot svetli poletni dnevi. Mile zime so čisti strup za prodajo, sploh v Avstriji. "Če so prehodna obdobja tako dolga in blaga, potem ljudje dlje čakajo na menjavo gum in manj poškodujejo pločevino, ker so ceste čiste in imajo dober oprijem. Celotna industrija pogreša to prodajo," ugotavlja Nagl. Enako velja za točo. Če se to ne zgodi, bodo brez dela dentovci in številni bodybuilderji.
Toda na kaj se mora avtomobilska industrija pripraviti, ko gre za vreme? Ingmar Höbarth, direktor Podnebnega sklada, ima odgovore na podlagi avstrijskega poročila o podnebnih spremembah 2014, na katerem je sodelovalo več kot 240 lokalnih podnebnih raziskovalcev: "Ekstremni vremenski pojavi se povečujejo. Več padavin bo severno od glavnega alpskega grebena, medtem ko bo Koroška bolj suha. Zime bodo na splošno milejše. Namesto snega bo zaradi višjih temperatur padlo več dežja." Poleg tega je Avstrija še posebej prizadeta zaradi podnebnih sprememb. Globalna temperatura se je dvignila za 0,85 stopinje. Vendar se je temperatura po Avstriji od leta 1880 dvignila za celi dve stopinji. Zakaj je tako? "To je povezano z lokalno topografijo: gore se segrejejo hitreje, ko niso prekrite s snegom in ledeniki. Ker pa se ledeniki strmo umikajo in se sneg hitreje tali, postaja toplejše od povprečja," pravi Höbarth.

Nižja kilometrina?

Zanimivo je tudi, da so vsi naši kontakti zaznali trend nekoliko manjše kilometrine in daljših časov ustavljanja. Erik Papinski, mojster zveznega ceha karoseristov: "Stranke vozijo svoje avtomobile dlje, včasih to vidijo kot naložbo in dajo popraviti določene poškodbe ali podrobnosti. Edino vprašanje je, kdaj." In tu so se vsi strinjali: tudi manjša popravila se odložijo čim dlje. Martin Gertl ni presenečen: "Avto danes nima več takega pomena, kot ga je imel v moji mladosti. Manjše poškodbe tu in tam nas danes res ne motijo. Avto je izgubil preveč svoje pozitivne podobe. In: tudi korporativne stranke so postale varčnejše pri naročilih za popravilo." Poleg tega, kot meni Papinski, vse manj ljudi potuje na dolge razdalje z osebnimi avtomobili, na primer na počitniška potovanja po Evropi. Werner Fessl z Dunaja se strinja in dodaja: "Tudi v urbanem okolju nam primanjkuje kilometrov strank. Zahvaljujoč dobro razvitemu modelu javnega prevoza in souporabe avtomobilov smo lahko kot smučarska industrija: Takoj, ko so se pojavile izposojevalnice smuči, je prišlo do padca prodaje smuči."

Tudi v avtomobilski industriji Fessl vidi preveč pretiranih okoljevarstvenih ukrepov: "Na primer servis klimatskih naprav. Obstajajo nore zahteve, kdo, kako in s katero napravo lahko menja hladilno tekočino, a ob nesreči se hladilnik klime hitro poškoduje in hladilna tekočina neovirano uhaja." Če pogledate čez naše državne meje, se lahko vprašate, zakaj je v lokalnih podjetjih tako velik hrup in zakaj olja in drugi toksini nesramno kapljajo v zemljo nekaj kilometrov stran. Čezmejni, evropski ukrepi in smernice so videti drugače. Zato, pravi Fessl: "Od avtomobilske industrije je odvisnih veliko lokalnih delovnih mest in tudi veliko denarja, ki se uporablja za financiranje varstva okolja. Če to izgine, si varstva okolja verjetno ne bomo več mogli privoščiti."

Ali ni denarja? 

Denar je dobra ključna beseda. So popravila za stranke predraga in/ali jim primanjkuje denarja? Pri nobenem od naših vprašanj ni bilo toliko strinjanja kot tukaj: Da, v menjalnici strank preprosto ni denarja.
K temu prispeva slabo gospodarstvo: veliko delovnih mest je negotovih zaradi pesimističnih gospodarskih obetov. Majhno povečanje dohodka skoraj takoj požre napredovanje prehlada in življenjski stroški vztrajno naraščajo. Erik Papinski odkrito pravi: "Denarja preprosto ni dovolj. Ljudje čakajo in ga ne porabijo. Poglejte samo urne postavke: okoli 120 evrov za uro dela v delavnici je za ljudi preprosto preveč." Resnično ni več kaj dodati, vendar nočemo dovoliti, da se tema konča na tako pesimistični noti. Zato smo začeli iskati rešitve. A odgovori niso bili prav spodbudni. »Če bi imeli jasen predlog rešitve, bi ga takoj izvedli,« pravi Martin Gertl. Erik Papinski dodaja še eno komponento: "Kriza je končno dosegla končnega potrošnika. Politiki skušajo pomagati - vendar le ob priložnosti. Tukaj je treba več pozornosti nameniti lokalnim MSP kot redkim velikim industrijskim podjetjem, ki jih imamo." Ker – in to je morda tudi nekoliko nenavadno – prepogosto slišimo in beremo, da se na primer gospodarski minister ne naveliča poudarjati, da so MSP hrbtenica lokalnega gospodarstva. Nenavadno je le, da ta hrbtenica vseh stvari komaj dobi podporo, ki jo dejansko potrebuje.

Nekaj ​​materiala za razmislek Erika Papinskega: Morda bi bilo treba podjetjem spet dati več osebne odgovornosti in izdati manj predpisov, ki za številna podjetja pomenijo ogromne finančne obremenitve. Za to racionalizirati upravni aparat in pomagati tistim, ki resnično vsakodnevno zagotavljajo prihodkovno potrošnjo države: zaposlenim. Če ima gospa Müller ob koncu meseca več denarja v denarnici, si lahko privošči tudi letni servis avtomobila.

Anketa in strokovni komentar Sebastian Huchler, GfK

Prejšnji mesec smo spraševali, kako panoga ocenjuje razvoj novih registracij za leto 2015. Po jasnem rezultatu s pretežno negativnimi ocenami, po katerih le 21 % pričakuje vzpon, nas je zdaj zanimalo, kako trgovci in servisne delavnice ocenjujejo bližnjo prihodnost delavniške dejavnosti: Panoga je nekoliko bolj optimistična pri delavnicah kot pri novih registracijah, vsaj 28 % jih pričakuje vzpon, medtem ko 71 % jih ima (precej) negativno oceno za prihodnje leto. Delež »pravih« pesimistov ni tako velik: le 13 % jih je prepričanih, da stvari ne bodo šle navzgor. Ob 28 odstotkih optimistov seveda ne moremo govoriti o rožnatih obetih za leto 2015, lahko pa le upamo, da se bodo stvari po tej vztrajni suši kmalu spet začele postavljati na bolje. (Obdobje anketiranja: 17.-24. november 2014, število anketiranih: 342 podjetij)