E-mobilnost: kje točno je Avstrija?

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am und aktualisiert am

Elektrifikacija cestnega prometa in s tem povezana preobrazba avtomobilske industrije dobro napredujeta. Toda kje točno je Avstrija in kam je namenjena? Avtomobilska industrija dela pregled. 

Die Elektrifizierung des Straßenverkehrs und damit einhergehend die Transformation der Autoindustrie schreiten munter voran. Aber wo genau steht Österreich und wohin geht die Reise? Die KFZwirtschaft macht eine Bestandsaufnahme. 
Elektrifikacija cestnega prometa in s tem povezana preobrazba avtomobilske industrije dobro napredujeta. Toda kje točno je Avstrija in kam je namenjena? Avtomobilska industrija dela pregled. 

E-mobilnost: kje točno je Avstrija?

Letos je bilo v Avstriji registriranih več kot 17.000 novih električnih avtomobilov. To je že več kot v celem prejšnjem letu: v letu 2020 je bilo kupljenih skupaj 15.972 električnih avtomobilov. V primerjavi s primerljivim obdobjem konec julija je bila rast za 195,4 %. To pomeni, da je 11,2 odstotka vseh novih registracij avtomobilov na električni pogon. Skupno število električnih avtomobilov je ob koncu prvega polletja 2021 znašalo 59.289 vozil. 

Sicer pa je bilo letos največ novih registracij v Zgornji Avstriji s 3.430 enotami, sledita Spodnja Avstrija in Dunaj. Pri električnih avtomobilih je na repu Gradiščanska, kjer so letos registrirali manj kot 500 novih vozil. 

Vzporedno s prodajo avtomobilov hitro raste tudi polnilna infrastruktura: v Avstriji je zdaj okoli 8600 javno dostopnih polnilnih mest. »S tem se Avstrija uvršča v zgornjo tretjino Evrope,« pravi Andreas Reinhardt. Novi predsednik Zveznega združenja za elektromobilnost Avstrije (BEÖ) želi še naprej spodbujati širitev polnilne infrastrukture. Združenje zastopa interese enajstih energetskih družb v Avstriji. "Naslednji pomemben korak je hitra širitev zasebnih možnosti polnjenja v podzemnih parkiriščih v stanovanjskih zgradbah." Od 80 do 90 odstotkov električnih vozil se polni doma ali na službenem parkirišču, kjer so parkirana dlje časa. Šef BEÖ vidi "potrebo po zakonodajnem ukrepanju" na tem področju: od januarja 2022 - nenazadnje zaradi prizadevanj BEÖ - bi morale biti pravne ovire stvar preteklosti in poznejša namestitev, na primer inteligentnega wallboxa v stanovanjskih zgradbah, bi morala biti bistveno poenostavljena. 

»Tukaj pričakujemo znatno povečanje zasebnih polnilnih zmogljivosti,« pravi Reinhardt. Glede na slabše podnebne razmere je zdaj potrebna še večja hitrost, da bo energetski prehod v prometu lahko uspel skupaj. "Obsežen terenski test v stanovanjskem kompleksu v Linzu je pred kratkim zelo impresivno pokazal, kako primerna je elektromobilnost za vsakodnevno uporabo. V šestih mesecih je 51 gospodinjstev zamenjalo svoj avto z notranjim zgorevanjem za brezemisijski električni avtomobil - in bili navdušeni. V tem terenskem testu, ki ga je podprla Dunajska tehnološka univerza in izvedlo podjetje Linz AG s partnerji, smo lahko dokazali, da popolna dobava 50-odstotnega deleža električnega vozil je mogoče doseči brez kakršnih koli težav z uporabo inteligentnega upravljanja polnjenja, je izvedljivo,« pravi predsednik BEÖ. 

Tudi Heimo Aichmaier vidi Avstrijo na pravi poti. Aichmaier je eden najboljših domačih strokovnjakov za e-mobilnost. S tematiko se ukvarja od leta 2004, leta je bil zaposlen na ministrstvu za promet, vodi avstrijsko industrijsko zvezo Mobile Power in je generalni direktor podjetja Smart Mobility Power. Podjetjem svetuje pri uvajanju e-mobilnosti, izdeluje ankete in analize, ponuja kvalifikacijske ukrepe in posebno programsko opremo za ugotavljanje specifičnih potreb ter koncepte dogodkov. 

Kateri pa so največji izzivi za nadaljnji napredek e-mobilnosti? »Infrastruktura za polnjenje je nadomestila doseg kot največji izziv pri izvajanju e-mobilnosti,« pravi Aichmaier. Zasebni sektor vidi tudi kot odločilen dejavnik: morebitna nejasnost v zvezi z namestitvijo polnilnih sistemov v stanovanjskih stavbah ali garažah bi povzročila veliko negotovost. »Moramo pritisniti na plin,« pravi strokovnjak, ki si z ženo zasebno deli mazdo MX 30 in BMW iX3. Strokovnjak tudi poziva zakonodajalca k zmanjšanju kompleksnosti in se zavzema za manj birokracije. Razveseljivo je, da register polnilnih mest ne vsebuje več le naslova polnilnih mest, ampak tudi podatke o tehnični infrastrukturi (vtikači, zmogljivost ...) ter cene in način plačila. 

Avstrija v primerjavi z EU

V primerjavi z EU Avstriji pravzaprav sploh ne gre slabo, ko gre za ustrezno polnilno infrastrukturo – tudi v zvezi s cestnim omrežjem. Po podatkih združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA je v tej državi na vsakih 100 kilometrov ceste 6,1 polnilnih mest. S tem je Avstrija številka 5 v Evropi. Za primerjavo: v Latviji in Grčiji, ki sta znotraj EU na repu lestvice, sta le 0,2 polnilni postaji na 100 kilometrov. To pomeni, da morate v povprečju prevoziti 500 kilometrov, preden najdete polnilno postajo. Seveda je v Avstriji še veliko prostora za izboljšave: Nemčija ima že 19,4 polnilnih mest na 100 kilometrov, Nizozemska kot prva zasledovalka pa celo 47,5. 

Pravzaprav je po mnenju strokovnjakov v Avstriji še vedno veliko potrebe po ukrepanju in izobraževanju: »Kabli morajo potekati tja, kjer so avtomobili, in ne smejo biti preveliki,« pravi Aichmaier v intervjuju za avtomobilsko industrijo. V večini primerov so vrstice, ki dejansko niso potrebne, samodejno izbrane. "Če nekdo na primer postavi deset parkirnih mest s polnilnicami, ni nujno, da desetkrat potrebuje 11/22 kW. Praviloma ni vseh deset avtomobilov hkrati, pogosto lahko le tehnično porabijo manj in jih ni treba vedno napolniti od nič do 100 odstotkov hkrati," pravi strokovnjak za e-mobilnost. Tukaj lahko prihranite veliko denarja, saj ustreznih kablov ni treba vedno položiti. 
Na splošno je pomembno ustvariti posamezne koncepte in določiti potrebno zmogljivost in infrastrukturo. Rešitve za električno energijo bi prav tako postale bolj individualne in decentralizirane, na primer z interakcijo s fotonapetostnimi sistemi ali vmesnim shranjevanjem. Tu se po besedah ​​Aichmaierja odpirajo tudi nova poslovna področja. 

Nasploh kljub razumevanju, da se številni serviserji bojijo prihodnosti zaradi nižjih stroškov vzdrževanja, na primer zaradi pomanjkanja menjave olja na električnih avtomobilih, vidi tudi priložnosti za nove vire zaslužka. Njegov nasvet: "Sledite kablu in preverite, katere storitve so na voljo." To se začne z zagotavljanjem polnilne infrastrukture do njenega servisiranja, ki se lahko izvaja z električarjem v ekipi. 

Za oskrbo z električno energijo vam ni treba skrbeti: "Niso električni avtomobili tisti, ki obremenjujejo naša omrežja," pravi Aichmaier. V zasebnem sektorju se polnjenje pogosto izvaja z običajnim električnim priključkom – »varčuje z baterijo in je prijazen do omrežja«. In sicer: tudi če bi teoretično zamenjali vse avtomobile naenkrat, bi po besedah ​​strokovnjaka potrebovali le 20 odstotkov več električne zmogljivosti. Pravzaprav prehod na "priključna vozila" napreduje postopoma. Zato je širitev omrežij potrebna le na določenih območjih. Poleg tega se veliko avtomobilov polni čez noč, kjer je tako ali tako dovolj kapacitet. 

Ne bo odpovedal zaradi elektrike

Šef BEÖ Reinhardt pravi: "Trenutno je v Avstriji dodanih bistveno več proizvodnih zmogljivosti, kot so vetrni in fotonapetostni sistemi, kot je potrebna električna energija, ki jo potrebujejo novi električni avtomobili." In tako bo ostalo še nekaj časa: "Če vseh okoli 5 milijonov avtomobilov zamenjamo z električnimi avtomobili, se bo poraba električne energije v naslednjih 40 letih povečala za 18 odstotkov, to je obvladljiva naloga." Kar pa je res, je: "Potrebna moč - če bodo vsi električni vozniki zvečer hkrati priklopili svoje avtomobile - bo predstavljala izziv za električno omrežje." Po Reinhardtovem mnenju bodo tu potrebne naložbe in inteligentne rešitve, ki bodo omogočale sočasno polnjenje več električnih avtomobilov. "Vendar pa govorimo o obdobju od 30 do 40 let, v katerem bo morala potekati širitev omrežja." Seveda ne vidi nevarnosti vrzeli v ponudbi. Dobavitelji energije so predčasno plačevali in vzpostavili mrežo polnilnic po vsej Avstriji, ki jo še širijo. 

Po Aichmaierju domet ni več problem. In ne samo zato, ker so bile tehnologije baterij še naprej razvite: "Naša najnovejša raziskava na to temo je pokazala, da je 91 odstotkov poti na delovni dan krajših od 100 kilometrov. Več kot dve tretjini poti, opravljenih z električnim pogonom, na delovne dni je celo krajših od 50 kilometrov," poroča šef Smart Mobility Power o študiji, ki jo je izvedlo njegovo podjetje. In tudi ob koncih tedna bi le en odstotek vprašanih prevozil več kot 300 kilometrov. »V Spodnji Avstriji, kjer je treba prevoziti daljše razdalje, je povprečna skupna kilometrina okoli 60 kilometrov na dan,« pravi Aichmaier. Vse te razdalje za električne avtomobile sploh niso problem. 

In kako se bo trg razvijal naprej? Šef BEÖ Reinhardt pričakuje nadaljnjo hitro rast: "Smo na začetku mobilnostnega prehoda: električni motorji prehitevajo dizelske! Ta trend poganjajo različne finančne spodbude, od nakupa električnega avtomobila do promocije zasebnih polnilnih postaj. Poleg tega pa s ponudbo modelov, primernih za vsakodnevno uporabo, raste tudi zaupanje prebivalstva v alternativne oblike pogona." Pri novih registracijah električnih avtomobilov je Avstrija že krepko nad napovedmi, ki temeljijo na doseganju podnebnih ciljev.