Sanjski avtomobili profesorja motorjev

Sanjski avtomobili profesorja motorjev

Bernhard Geringer je iskani človek. Kot strokovnjak za motorje z notranjim zgorevanjem ter sedanje in prihodnje alternativne pogonske rešitve je trenutno stalno rezerviran za predavanja in ga prosijo, da zagotovi prihodnje scenarije za individualno mobilnost. "To, kar se trenutno dogaja, je res vznemirljivo," pravi vidno navdušen. Za tehnika, kot je on, je trenutna burna dejavnost v raziskovalnih in razvojnih laboratorijih proizvajalcev vozil čisti eliksir življenja.

Ozadje: zakonodajalci pritiskajo na znižanje mejnih vrednosti izpustov, lobisti za dekarbonizacijo želijo industrijo in transport v celoti preusmeriti na elektriko, zaščitniki podnebja pa pridobivajo vse večji vpliv na politiko v Evropi in Aziji. Na letošnjem mednarodnem dunajskem avtomobilističnem simpoziju je dunajski veliki gospod za razvoj motorjev Fritz Indra stresel svojo jezo nad razvojem in pred zbranim občinstvom obtožil šefa Audija Ruperta Stadlerja, da je z zavezanostjo k elektromobilnosti povzročil veliko škodo avtomobilski industriji. "Nihče več noče študirati tehnologije motorjev na tehničnih univerzah," pravi Indra, "mladi ne verjamejo več, da ima motor z notranjim zgorevanjem še prihodnost." Na srečo Bernhard Geringer ne more potrditi tega strahu za svoj dunajski inštitut, ravno nasprotno: "Tehnologija motorjev je pri naših študentih še vedno zelo priljubljena, mladih talentov nam ne bo kmalu zmanjkalo."

SANJSKI AVTO GOLF GTI

Ker je Geringer odraščal na kmetiji v Spodnji Avstriji, so ga najprej prebudili traktorji in kmetijska oprema, navdušenje nad mehaniki in stroji. Kot najstnik je obiskoval HTL za tehniko kmetijskih strojev v Wieselburgu, med počitnicami pa si je prve izkušnje kot mehanik nabiral na svojem 50-kubičnem mopedu Puch. Leta 1976 je takrat 18-letnik dobil vozniško dovoljenje in starši so mu podarili prvi avto, rabljenega Opel Rekorda z 2,0-litrskim štirivaljnim bencinskim motorjem z 90 KM. »Takrat je bilo še vedno običajno, da sami popravljamo izpušne cevi, nameščamo dodatne žaromete, prilagajamo uplinjač ali menjavamo pnevmatike,« pravi Geringer. Leta 1978 mu je bilo dovoljeno voziti svoj prvi sanjski avto, ko je po končani srednji šoli prepričal očeta, da kupi golfa GTI kot družinski avto. "GTI je imel vgrajen mehanski sistem vbrizgavanja Bosch K-Jetronic in je bil zaradi majhne teže zelo športen za vožnjo," pravi Geringer. Po dveh letih je zdaj študent strojništva na Dunaju kupil novejši model GTI s petstopenjskim menjalnikom in ga obdržal do leta 1985, ko je doktoriral na TU. Njegov naslednji avto je bil Opel Kadett GSI z 2,0-litrskim motorjem in 115 KM - "zelo dober atmosferski motor z vbrizgom in visokim navorom".

Geringer je ostal kot asistent na Inštitutu za pogone vozil do leta 1988, ko ga je Mercedes-Benz v Stuttgart-Untertürkheimu zaposlil kot razvijalca motorjev. Kot uslužbenec Daimlerja je vozil mercedes 300 E s šestvaljnim bencinskim motorjem. 3,0-litrski 12-ventilski motor z vbrizgavanjem v sesalni kolektor je proizvedel 180 KM in je bil tako zanesljiv, da so ga izdelovali skoraj nespremenjenega od leta 1984 do 1995. V razvojnem laboratoriju pa je Geringer eksperimentiral z eksotičnimi koncepti, kot so 5-ventilski motorji, ki so bili izdelani kot 4-, 8- in 10-valjne enote za teste, vendar nikoli niso prišli v serijo proizvodnja. Daimler je eksperimentiral tudi s spremenljivim elektrohidravličnim krmiljenjem ventilov, ki se zdaj uporablja v Fiatovem motorju Multiair in gre tudi v serijsko proizvodnjo pri Jaguarju. Na to temo je mladi inženir Geringer napisal svojo doktorsko disertacijo. Leta 1992 se je Bernhard Geringer zaradi družinskih razlogov preselil nazaj v Avstrijo in s seboj vzel svoj trenutni sanjski avto: VW Golf VR6 s 3,0-litrskim šestvaljnim bencinskim motorjem s 174 KM. Inovativna enota je bila mešanica vrstnega in V-motorja s kotom valja le 15 stopinj, tako da se je prilegala ozkemu vgradnemu prostoru kompaktnega avtomobila.

OD 6 DO 12 VALJEV

Geringerja je Steyr Daimler Puch zaposlil kot razvijalca vozil in tam ostal do leta 2002 po prevzemu s strani Magne. V prostem času se je še naprej predajal svoji strasti do avtomobilov in se precej čustveno odločal o nakupu. Med drugim je nabavil BMW 750i z 12-valjnikom s 300 KM, ki pa se je kmalu izkazal za okornega požiralca plina. "Očitno je bil merilnik hitrosti ponastavljen in avto je bil pod veliko večjim stresom, kot sem mislil," je dejal Geringer. Po nekaj mesecih je končal svojo 12-valjno avanturo in si kupil smiseln nov avto. Audiju A6 Diesel je ostal zvest do leta 1998, ko je za svojo štiričlansko družino kupil Toyoto Picnic Van. Poleg tega je bil potreben še zabaven avto, izbira je padla na rabljenega porscheja 911 kabrio letnik 1986 z 260 KM, ki ga je Geringer nekaj let uporabljal kot poletno vozilo in nato spet prodal. »Če bi predvidel enormno povečanje vrednosti, ki bi sledilo, bi ga verjetno obdržal,« pravi nekoliko zamišljeno.

"Zelo razburljivo je, kaj se trenutno dogaja pri razvoju motorjev!"BERNHARD GERINGER

Leta 2002 je Geringer končno prejel mesto profesorja na TU na Dunaju in prevzel vodenje Inštituta za pogone vozil in avtomobilsko tehnologijo od svojega predhodnika Hansa Petra Lenza. Odkar je začel delati, se ne more pritoževati nad pestrostjo svojega voznega parka. Za velikim številom testnih vozil je že zdavnaj izgubil sled. Trenutno ima registriran audi A6 s štirikolesnim pogonom s šestvaljnim dizelskim motorjem euro 6 s katalizatorjem SCR in audi A3 e-tron s priključnohibridnim pogonom. Najbolj napredno in eksotično vozilo na inštitutu je trenutno električno gnana Toyota Mirai, ki elektriko proizvaja iz vodika s pomočjo vgrajene gorivne celice. Za Bernharda Geringerja je dejstvo, da bi lahko motor z notranjim zgorevanjem kmalu zamenjal povsem električni pogon, nerealen scenarij. Strokovnjak za motorje je prepričan: "S pomočjo inovativnih tehnologij, kot je elektrifikacija, bo motor z notranjim zgorevanjem srednjeročno ostal glavna oblika pogona in zato še zdaleč ni stvar preteklosti."