Kriza čipov ni kratkoročna kriza

Kriza čipov ni kratkoročna kriza

Avtomobilska industrija: Avtomobilska industrija trpi zaradi ozkih grl pri dobavi. Kako je lahko prišlo do tega?

Sebastian Kummer:Ta kriza ima več vzrokov. Najprej gre za splošno pomanjkanje čipov, ker se je v zadnjih letih premalo vlagalo, da bi sledili naraščajočemu povpraševanju zaradi hitro napredujoče digitalizacije. To je še poslabšal Covid-19: na eni strani so bili izpadi v proizvodnji in dobavi, na drugi strani pa je bilo v času krize večje povpraševanje po elektronskih izdelkih. Druga težava je, da smo se preveč zanašali na proizvodnjo čipov v Aziji. Okrepiti moramo proizvodnjo mikročipov v Evropi. Infineonova naložba v Beljaku je ena izmed hvalevrednih izjem. 

Toda zakaj avtomobilska industrija trpi bolj kot druge industrije?

Po eni strani zato, ker so proizvajalci avtomobilov nabavi mikročipov namenili premalo pozornosti. Nekaj ​​teh je bilo kupljenih posredno prek posrednikov. Največja napaka pa je napačna ocena vpliva krize Covid-19. Avtomobilska industrija je domnevala močan upad povpraševanja in preklicala naročila za računalniške čipe. Proizvajalci čipov so se ustrezno reorganizirali in te zmogljivosti dali na voljo elektronski industriji. Poleg tega so številni proizvajalci avtomobilov podcenili posledice močnega premika povpraševanja po električnih vozilih. Te zahtevajo bistveno več čipov. Mešanica obeh dejavnikov je bila zdaj zadnja kaplja. 

Kako dolgo mislite, da bo to stanje trajalo? Mnogi strokovnjaki so že za letošnje poletje napovedovali sprostitev ...

Že na začetku leta sem v intervjujih poudarjal, da kriza čipov ni kratkoročna kriza, ampak srednje- do dolgoročna kriza. Ustanovitev novih tovarn čipov zahteva zelo visoke zneske naložb in dobavni rok najmanj treh, bolj verjetno petih let. Ker tovarne čipov proizvajajo 365 dni / 24 ur, kratkoročnih povečanj obsega proizvodnje ni mogoče doseči. Poleg tega so nekateri svetovalci res podajali popolnoma lažne izjave. Na moje vprašanje, naj evropska politika bolj spodbuja proizvodnjo mikročipov v Evropi, so na Ekonomskem inštitutu IHS odgovorili, da menijo, da je to popolnoma nepotrebno. Še danes ne vidim nobene prave spremembe v razmišljanju. 

Kakšne so lekcije iz bede? Ali je pravočasna logistika preteklost in je treba povečati zaloge?

Seveda je bila logistika ravno ob pravem času ponekod pretirana, vendar problem čipov ni težava ravno ob pravem času, temveč problem napačne ocene industrije. Če bi imeli mesec dni več zalog, bi to malo spremenilo splošno stanje. Kljub temu moramo ponovno razmisliti o ravni zalog in tudi zagotoviti boljši nadzor nad dobavnimi verigami prek regionalne ali vsaj evropske dostave. 

Ena od prednosti bede čipov: Kontraproduktivne stvari, kot so prekomerna proizvodnja in bitke za popuste, so bile odpravljene, tako da je mogoče znova zaslužiti več na avtomobil. Ste se kaj naučili iz situacije? 

Pravzaprav se številna podjetja učijo, da lahko z drugačnim obnašanjem zaslužite več denarja. Kontejnerski prevoz je trenutno donosnejši od digitalnih velikanov. Čeprav, kot vsi vemo, upanje umre zadnje, verjamem, da se podjetja iz te krize kaj naučijo in da je bolje poslovati trajnostno z razumnimi cenami kot pridobivati ​​tržni delež za vsako ceno. 

Med prvim zaprtjem ste bili tedne sami ujeti na jadrnici v Sredozemlju in o tem ste zdaj napisali knjigo. Katere so bile največje lekcije iz tega neprostovoljnega samoeksperimentiranja?

Moja strategija kriznega upravljanja – s potrpežljivostjo in humorjem – je bila izjemno potrjena. Na srečo tudi sam močno verjamem v šolo jasnega mišljenja. Sam na morju moraš stvari trezno analizirati in redkokdo na svetu je bil tako varen pred virusi Covid-19 kot po 67 dneh samega na morju ali skritega v zalivih, ne da bi šel na kopno. Absurdnost prepovedi vstopa zoper mene je mogoče razumeti tudi z dobro splošno izobrazbo, npr. B. ob upoštevanju Camusovega eksistencializma ali gledališča absurda lahko bolje prenašamo. Seveda pa je vedno pomembno, da se vodstvo – še posebej pa v kriznih časih – ne pusti okužiti vsesplošni paniki, temveč da trezno analizira posledice pandemije na poslovanje. Zelo pomembno je razmišljati v scenarijih in ohraniti možnosti za ukrepanje. Za ladijski promet velja »varnost na prvem mestu« in mislim, da bi to moralo veljati tudi za podjetja v krizi. 

Zadnje vprašanje: Kakšen avto vozite zasebno?

Avtomobila nimam že sedem let, marca pa sem na ženino željo kupil rabljenega VW Passata 1,6 l Blue Motion, nad katerim sem zelo navdušen nad nizko porabo dizla. Prav tako sem trdno prepričan, da je vsaj tako trajnosten kot sodobna električna vozila. 

Knjižni namig:

Jens Brambusch in Sebastian Kummer: Z žalostjo brez skrbi. Ko pride Corona, posadka odide. Vse meje so zaprte. Odisejada se začne. Neodvisno objavljeno.