Raziskava baterije: počasen napredek

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am und aktualisiert am

MARTIN FINSTERBUSCH vodi razvojno ekipo za polprevodniške baterije v nemškem raziskovalnem centru Jülich. V intervjuju za KFZ Wirtschaft razkriva, zakaj bomo verjetno morali čakati več kot desetletje na bistveno zmogljivejšo generacijo baterij.

MARTIN FINSTERBUSCH leitet das Entwicklungsteam für Festkörperbatterien im deutschen Forschungszentrum Jülich. Im Interview mit der KFZ Wirtschaft verrät er, warum wir auf eine deutlich leistungsstärkere Batteriegeneration wohl noch über ein Jahrzehnt warten müssen.
MARTIN FINSTERBUSCH vodi razvojno ekipo za polprevodniške baterije v nemškem raziskovalnem centru Jülich. V intervjuju za KFZ Wirtschaft razkriva, zakaj bomo verjetno morali čakati več kot desetletje na bistveno zmogljivejšo generacijo baterij.

Raziskava baterije: počasen napredek

"Polprevodniške baterije so med vročimi kandidati za naslednjo generacijo baterij."MARTIN FINSTERBUSCH

Avtomobilska ekonomičnost: Naslednja generacija polprevodniških baterij bi morala biti dvakrat močnejša in varnejša od današnjih litij-ionskih baterij. Kaj drži obljube avtomobilskih proizvajalcev?
Martin Finsterbusch: Pravzaprav so polprevodniške baterije med vročimi kandidati za naslednjo generacijo baterij za električno mobilnost. Ker ne vsebujejo več tekočih elektrolitov, so neprepustne in temperaturno stabilne, za razliko od današnje generacije litij-ionskih baterij. Na našem raziskovalnem inštitutu se ukvarjamo tudi s podvojitvijo energijske gostote in izboljšanjem dolgoročne stabilnosti.

Kako daleč ste z raziskavami in kdaj lahko pričakujemo, da bo nova generacija baterij pripravljena za trg?
Če bi jutri kdo od mojih zaposlenih z enim zamahom rešil vse preostale fizikalne in kemične probleme, bi trajalo samo dve leti. Pravzaprav moramo premagati še nekaj ovir, saj naše celice zaenkrat delujejo le v laboratorijskem merilu. Velik izziv je sedaj razširiti funkcijo posamezne majhne celice na baterijski paket več sto velikih celic v vozilu. V naslednjem koraku je treba materiale in proizvodne procese optimizirati glede stroškovne učinkovitosti, saj v avtomobilski proizvodnji šteje vsak cent. Zato ne pričakujem funkcionalnih prototipov pred letom 2025 in morebitne obsežne proizvodnje pred letom 2030.

Proizvajalci avtomobilov, kot sta Toyota in Fisker, ter proizvajalec sesalnikov Dyson želijo v začetku leta 2020 na trg dati polprevodniške baterije. Je na tem kaj resnice ali so le govorice?
Če bi to vedel, ne bi bil fizik, ampak jasnovidec(smeh). Številni raziskovalni laboratoriji po vsem svetu trenutno v najstrožji tajnosti delajo na novih prelomnih baterijskih tehnologijah. Nihče danes ne more reči, kdo bo na koncu zmagal.

Slišali boste za različne koncepte, kot so litij-žveplove, litij-zračne ali celo litij-steklene baterije. Kateri se vam zdi najbolj obetaven?
V raziskovalnem centru Jülich se ukvarjamo predvsem z razvojem polprevodniških keramičnih baterij na osnovi oksida. Čeprav imajo te večje proizvodne izzive v primerjavi s polprevodniškimi baterijami na osnovi žvepla ali fosfatov, so tudi najbolj stabilne. Razvijamo izhodne praške, polizdelke in funkcionalne plasti ter z njimi gradimo celovite celice. Na voljo imamo dolgoletno znanje in izkušnje ter velik portfelj proizvodnih in predelovalnih procesov keramike, s katerimi lahko kombiniramo najrazličnejše materiale in izdelujemo različne tipe celic. Poudarek je vedno na razvoju materialov in procesov, ki so čim bolj stroškovno učinkoviti in razširljivi.

Bi vi osebno danes kupili električni avtomobil ali bi raje počakali na naslednji tehnološki preskok v razvoju baterij?
V naslednjih nekaj letih verjetno ne bo prišlo do večjega tehnološkega preskoka, temveč do postopne evolucije tehnologije baterij. Navsezadnje litij-ionska baterija s tekočim elektrolitom obstaja že 25 let in se nenehno razvija. Zato se že zanimam za nakup električnega avtomobila, vendar opažam, da od trgovcev velikokrat ne dobim kompetentnih odgovorov na moja vprašanja o trenutno vgrajenih akumulatorjih vozil. Poleg tega polnilna infrastruktura še ni dovolj na voljo za moje potrebe po mobilnosti, zato bom raje še malo počakal.

OSEBI

Martin Finsterbuschštudiral tehnično fiziko na TU Ilmenau. Po raziskovalnih bivanjih v ZDA je leta 2011 doktoriral na temo Degradacijski mehanizmi katod v oksidno-keramičnih gorivnih celicah (SOFC). Istega leta se je preselil v raziskovalni center Jülich na področje polprevodniških baterij, leta 2016 pa je prevzel vodenje razvojne ekipe.

 

PODATKI IN DEJSTVA O FINANCIRANJU

Nove prijave:Po podatkih avstrijskega statističnega urada je bil januarja 2018 za uporabo na novo registriran 401 povsem električni avtomobil, kar je 18,3 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2017. Predlani jih je bilo skupaj 5433, leta 2016 3826, leta 2015 pa 1677. Od januarja 2018 je na avstrijskih cestah skupno 14.994 električnih avtomobilov.

Infrastruktura:Med Dunajem in Bregenzom je trenutno 1900 javnih polnilnih mest, ki so vse opremljene s trenutnimi polnilnimi vtičnicami tipa 2. Skoraj 90 odstotkov vseh električnih vozil se polni doma, manj kot deset odstotkov jih polni elektriko na poti, skoraj 5 odstotkov jih uporablja hitre polnilnice.

Financiranje:Od 1. marca 2017 je po vsej Avstriji subvencioniran nakup električnih avtomobilov s 4.000 evri, priključnih hibridov s 1.500 evri. Dodatno je z 200 evri podprt nakup wallboxa za polnjenje ali nakup polnilnega kabla. Državne štipendije so tudi v Spodnji Avstriji, Salzburgu in Zgornji Avstriji.