Avtomobilska podjetja so leta 2019 povečala likvidna sredstva za 6 %, marže na najnižji ravni po letu 2009

Avtomobilska podjetja so leta 2019 povečala likvidna sredstva za 6 %, marže na najnižji ravni po letu 2009

Trenutna koronakriza vodi v zapiranje avtomobilskih tovarn po vsem svetu in povzroča padec prodaje novih avtomobilov. Posledica bodo ogromni padci prodaje in dobička, ki bodo trajali več mesecev. Pri soočanju s sedanjo krizo pa se avtomobilska podjetja lahko zanesejo na veliko finančno blazino: konec leta 2019 je imelo 17 največjih avtomobilskih podjetij na svetu za 226 milijard evrov likvidnih sredstev – skoraj šest odstotkov več kot leto prej. Največjo likvidnost je imela Toyota s skoraj 31 milijardami evrov, sledil ji je Volkswagen s skoraj 26 milijardami evrov, Honda in Daimler pa z 20 oziroma 19 milijardami evrov.

Medtem ko se je likvidnost v zadnjem letu na splošno povečala, so se dobički močno znižali: dobiček iz poslovanja 17 analiziranih podjetij se je skrčil za 13 odstotkov oziroma 13 milijard evrov na 85 milijard evrov, marža iz poslovanja je padla na 4,9 odstotka in dosegla najnižjo raven po letu 2009. To so rezultati analize finančnih kazalnikov 17 največjih avtomobilskih podjetij na svetu, ki jo četrtletno pripravlja revizijsko-svetovalna družba EY.

»Korona kriza bo letos povzročila padec prodaje in dobička brez primere, avtomobilska industrija pa bo zdrsnila globoko v rdeče številke,« pravi Gerhard Schwartz, partner in vodja sektorja industrijskih izdelkov pri EY Avstrija. "In tudi če se omejitve v prihodnjih tednih in mesecih sprostijo ter se proizvodnja in prodaja znova začneta, bo gospodarstvo potrebovalo veliko časa, da doseže raven pred krizo. Znatno povečana brezposelnost, stečaji podjetij in izpad dohodka bodo zmanjšali povpraševanje. Avtomobilska industrija se bo še dolgo po ponovnem zagonu spopadala s posledicami krize in vladne spodbude bodo verjetno potrebne, da bi stranke ponovno pritegnile k prodajalcem avtomobilov." Vendar pa Schwartz poudarja, da so avtomobilska podjetja trenutno razmeroma dobro opremljena z likvidnostjo: "Industrija lahko zdrži večtedenski premor v proizvodnji - še posebej, ker so nekatera podjetja že izkoristila priložnost v zadnjih tednih, da se založijo s svežim kapitalom in tako ustvarijo nadaljnje likvidnostne rezerve."

Ahilova peta dobavne verige
Medtem ko bo stabilnost največjih svetovnih avtomobilskih podjetij po besedah ​​Schwartza zaenkrat verjetno zagotovljena z ukrepi državne podpore, postaja položaj manjših akterjev na trgu vse bolj zaskrbljujoč: "Globalna avtomobilska industrija je zelo kompleksen in zelo internacionaliziran sistem s številnimi igralci - in niso vsi tako finančno močni kot vrhunska podjetja." Ohranjanje sposobnosti preživetja tega sistema je zdaj največji izziv. Glede na zaprtje meja in velike gospodarske pretrese, na primer v Španiji in Italiji, je to herkulska naloga, pravi Schwartz: "Ko se bo proizvodnja, upajmo, spet začela čez nekaj tednov, bo postalo jasno, ali so dobavne verige zdržale." V najslabšem primeru bi avtomobilske tovarne obstale nekaj dni po zagonu, ker manjkajo bistveni deli. Schwartz se boji vala bankrotov tako med dobavitelji kot trgovci z avtomobili. "Vsih se ne bo dalo rešiti, trend konsolidacije se bo pospešil: Takoj, ko bo najhujše mimo, bomo priča prevzemom in združitvam, rojenim iz nuje. Korona pandemija bo katalizator za pretres trga v številnih segmentih."

Dobiček se je leta 2019 močno zmanjšal
Trenutna kriza pospešuje že nekaj časa očiten trend zniževanja: dobički avtomobilskih podjetij so že lani občutno upadli – za skupno 13 odstotkov, dobičkonosnost pa je padla na najnižjo raven po letu 2009. »Marže so bile že pred koronsko krizo pod hudim pritiskom,« opaža Schwartz. Deset od 17 analiziranih podjetij je zabeležilo upad dobička, eno podjetje pa je bilo poslovno v rdečih številkah. Razlog so bile pogosto visoke investicije v elektrifikacijo in digitalizacijo, pa tudi posebni učinki, kot so dediščina dizelske krize. Skladno s tem so se številna podjetja že pred izbruhom pandemije lotila ostrih varčevalnih ukrepov, ki so vključevali tudi ukinjanje delovnih mest. »Glede na trenutni padec prodaje je vse na preizkušnji – stroški se morajo znižati,« pravi Schwartz. Opozarja pa na izkušnje iz prejšnjih kriz: "Ne smemo varčevati na napačnih mestih. Strateško pomembni projekti, na primer na področju elektrifikacije in digitalizacije, morajo biti še naprej na prvem mestu. Prišel bo čas po krizi – in takrat bodo uspešna tista podjetja, ki bodo lahko dajala privlačne in konkurenčne ponudbe."