Zbogom motor z notranjim izgorevanjem

Zbogom motor z notranjim izgorevanjem

Zadnje inovacije na poti do CO2-nevtralne in avtomatizirane mobilnosti so bile predstavljene v 72 predavanjih na 43. mednarodnem dunajskem avtomobilskem simpoziju v dunajskem Hofburgu. Udeležilo se ga je več kot 900 udeležencev iz 26 držav. Industrija se sooča z "ogromnim procesom sprememb," je dejal Bernhard Geringer, predsednik avstrijskega združenja za avtomobilsko tehnologijo in organizator simpozija. Kot »simbol preobrazbe« je Markus Schäfer, član upravnega odbora Mercedes-Benz Group AG, predstavil Vision EQXX, ki lahko z enim polnjenjem baterije prevozi več kot 1000 km. Po Schäferjevih besedah ​​še ni jasno, ali bo avtomobil prišel na trg v sedanji obliki, vsekakor pa bo implementirana tehnologija iz EQXX. Na splošno želi Daimler do leta 2030 ponuditi samo avtomobile brez emisij, proizvodnja pa bo tudi podnebno nevtralna.

"Pot do e-mobilnosti bo razmeroma dolga," je dejal Luca de Meo, izvršni direktor skupine Renault. V prihodnjih letih namerava skupina na tem področju vložiti še 23 milijard evrov. Toda motor z notranjim zgorevanjem se bo še naprej izboljševal, pravi de Meo. Pričakuje, da bo okoli 90 odstotkov vozil po vsem svetu do leta 2030 imelo motor z notranjim zgorevanjem, in omenil tri pomembne točke: korist za stranke, ekološki odtis in cenovno dostopnost. Zaradi mešanice električne energije v številnih regijah, vključno z Nemčijo, je ekološki odtis električnega avtomobila višji od odtisa ekonomičnega hibridnega avtomobila. Poleg tega so zaradi naraščajočih cen surovin električni avtomobili vedno dražji. Sklep: Kupci bodo torej svoje obstoječe avtomobile obdržali dlje, zato je nujno treba najti rešitve za obstoječa vozila pri prehodu na CO2 nevtralnost. Po njegovem mnenju lahko alternativna goriva pomembno prispevajo k zmanjšanju CO2. Da stroški preobrazbe ne bi ušli izpod nadzora, želi Renault bistveno zmanjšati modelno in motorno paleto.

Thomas Ulbrich, član uprave znamke pri Volkswagnu, je prav tako napovedal precej manj različic modelov. VW želi kmalu zamenjati vse električne platforme v skupini z mehatronsko arhitekturo SSP (Scalable Systems Platform). Prvi model na tej platformi je Trinity, ki naj bi leta 2026 prvič omogočil avtonomno vožnjo stopnje 4 v masovnem segmentu. Doseg naj bi znašal 700 kilometrov, vrhunska različica pa od 0 do 100 km/h pospeši v 3,5 sekunde. ID.Life, ki je bil predstavljen lani, je načrtovan kot prihodnji osnovni model. Volkswagen ocenjuje, da bo do leta 2030 okoli 70 odstotkov novih registracij v EU imelo baterijski električni pogon, okoli 50 odstotkov pa v ZDA in na Kitajskem. VW bo torej ponudil modele z motorji z notranjim izgorevanjem po letu 2030. Pri tem naj bi imeli pomembno vlogo priključni hibridi. V prihodnosti naj bi ustvarili električni doseg okoli 100 km.

Wolf-Henning Scheider, izvršni direktor skupine ZF, je pojasnil, kako drastično energetski prehod spreminja poslovanje avtomobilskih dobaviteljev: "ZF od leta 2040 ne bo več izdeloval menjalnikov." ZF ima trenutno deset milijard evrov prometa. Razvoj sestavnih delov motorjev z notranjim zgorevanjem so ustavili pred dvema letoma. Leta 2030 Scheider pričakuje, da bo imela ZF višjo prodajo komponent za e-mobilnost, kot je skupina kadar koli dosegla z menjalniki. ZF se osredotoča na modularne osnovne komponente električnega pogona, kot sta močnostna elektronika in programska oprema. Kot je pokazal F. Peter Mitterbauer, generalni direktor, je v preobrazbo v celoti vključena tudi gornjeavstrijska dobaviteljska skupina Miba. Po eni strani se konvencionalni pogoni dodatno optimizirajo; po drugi strani pa se podjetje že sedem let ukvarja z razvojem in proizvodnjo pomembnih komponent za elektrificirane pogone, predvsem za baterijske sisteme, elektromotorje in električne pogone. Tako kot mnogi njegovi kolegi iz odbora na simpoziju je tudi Mitterbauer zakonodajalce pozval, naj bodo bolj odprti za tehnologijo.